Page 15 - Management

Simona Brezar in Dimitrij Šamšal | Trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov

bi rezultati, spremenjeno stanje na trgu in pritiski
t. i. nuklearnega lobija v povezavi z izgradnjo
nek2 še dodatno zaostrujejo situacijo projekta
Emisijski kuponi milijoni EUR teš. Predvidoma bo služil v veliko manjšem ob-

segu ter nudil stabilen vir energije le Šaleški doli-
ni. V letu 2024 je od predvidenih 34 % v omrežje

prispeval dobrih 17 %.
Zaključek

Leto Greenberg (2021) zapiše, da je stališče organizacije
Greenpeace in ostalih okoljevarstvenih organiza-
Slika 1 Termoelektrarna Šoštanj (teš), cij, da se ta način omejevanja izpustov uporablja
vsota kupljenih kuponov
Prirejeno po: Zalar (2023). za izrazit »greenwashing«. Gre za seveda radikal-
no stališče, ki sicer temelji na znanstveno pod-
krepljenih podatkih, da je obstoječe stanje pla-
kapice na ceno energije pa bo proizvedena ener- neta kritično in je trgovanje z emisijskimi kuponi
gija v teš cenovno nekonkurenčna. kot rešitev tako kompleksne težave izpostavljena
V okoljski organizaciji Focus so na prihajajoče kot preveč pragmatična ter zgrešena smer odlo-
težave opozorili leta 2021 in argumente podkrepili čevalcev. Namesto investicij in razvoja v dejansko
z neodvisno analizo Projekcije potencialne dono- trajne prakse, izdelke in storitve ta poteka v sme-
snosti teš od 2021 do 2030 (»Projecting Potential ri doseganja visokih dodanih vrednosti, dobičkov,
Future Profitability of teš from 2021 to 2030«), ki ter nakupa emisijskih kuponov sumljivega izvora.
so jo pripravili v organizaciji Ember (Brown 2021). Zgrešen je celoten proces spoprijemanja s to kri-
Ta se deklarira za neodvisni »think tank« za pod- zo, saj ohranjamo mentalni sklop, ki nikakor ne
nebje in energijo, ki se osredotoča na pospešitev sledi smernicam odrasti in le prijemom »bigger is
globalnega energetskega prehoda s fosilnih virov. better«.
Analiza v najverjetnejšem scenariju prihodnjih Greenpeace zagovarja obraten način, imeno-
cen električne energije in CO -kuponov ocenjuje, van »real zero«, kar bi pomenilo, da so cilji posto-
2
da bodo skupne izgube teš od leta 2021 do leta pno zmanjševanje emisij z razvojem in investici-
2030 znašale približno 870 milijonov evrov. jami v tehnologije ter znanja in posledično izdelke
Aktualna situacija potrjuje ta scenarij, saj ter storitve, ki so za planet manj obremenjujoči.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v Plastično bi lahko ta pogled opisali na prime-
sodelovanju z Minstrstvom za finance napove- ru teš. Ta bi lahko del sredstev, ki jih je danes
duje interventni zakon v januarju 2025 zaradi prisiljena uporabljati za nakup emisijskih kupo-
predvidene izgube med 150 in 200 milijoni evrov, nov, skozi zadnje desetletje investirala v pospe-
ker je projekt insolventen in tik pred stečajem. Sla- šen razvoj in raziskave ter inovativne tehnolo-

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slika 2: Cena emisijskega kupona v evropskem trgovanju; v evrih za tono izpustov CO
2
Prirejeno po: Zalar (2023).

management 19 (2024) številka 2 61