Page 18 - Management

Klavdija Hribar in Ana Arzenšek | Pomen empatije pri vodenju različnih generacij

leta 1980 do 1995 ter kot generacijo Z rojene od Generacija Y, odraščajoča v obdobju tehno-
leta 1996 dalje (iPROM in Valicon 2021). loške revolucije, je znana po pozitivni naravna-
Preverjali smo, ali med pričakovanji glede nosti, optimizmu in visoki stopnji avtonomije.
izraženosti empatičnih vedenj pri nadrejenih Njeni člani so radovedni, radi se učijo in delujejo
obstaja razlika glede na generacijo in so torej pri- neodvisno, pri čemer je prisotna velika raznoli-
čakovanja generacijsko pogojena. Nekateri raz- kost med njimi zaradi izpostavljenosti različnim
iskovalci (Machová idr. 2020; Belli idr. 2015) na medijskim vplivom (Ramovš 2013, 11). Na delov-
podlagi manjših vzorcev ugotavljajo, da so mlajše nem mestu izražajo zahteve po višjih plačah, ve-
generacije lahko manj empatične, zato smo žele- ljajo za individualiste, ki si želijo veliko samostoj-
li raz iskati, ali so pričakovanja glede empatičnih nosti pri opravljanju dela, obenem radi sodelujejo
vedenj vodij pri pripadnikih teh generacij manj- pri projektih. Osredotočajo se na področja, ki so
ša, večja, gre morda za starostno spreminjanje v cenjenja na trgu dela in pripomorejo k izboljšanju
obliki obrnjene črke U kot pri dojemanju lastne kakovosti njihovega življenja. Za druge ne želijo
stopnje empatije, kar so ugotovili O'Brien idr. prevzemati odgovornosti, niso obsedeni z delom,
(2013). Kot so storili omenjeni raziskovalci, smo več kot napredovanje po hierarhiji pa jim pome-
tudi mi v raziskavo vključili samoocenjevanje nita osebno izražanje in raznolikost dela (Ovse-
empatičnosti pri posameznikih, kar nam je omo- nik in Kozjek 2015, 22).
gočilo še primerjanje empatije med udeleženci Generacija Z velja za prvo generacijo, odrašča-
raziskave po generacijah. jočo v dobi interneta in ob stalni izpostavljenosti
javnosti preko družbenih medijev. Po nekaterih
Značilnosti generacij X, Y in Z ugotovitvah generacija Z kaže nagnjenost k ego-
Na vsako generacijo so vplivali pomembni sve- centričnosti in pomanjkanju empatije (Djedović,
tovni dogodki, ki so oblikovali vrednote njenih Mujkanović in Mirković-Hajdukov 2020, 389,
pripadnikov ter njihove poglede na svet. Različni 391). Njeni pripadniki veljajo za začetnike na de-
vplivi so vodili k različni vzgoji, kar je oblikovalo lovnem mestu, zato jim običajno dodeljujejo manj
njihov značaj in jih usmerilo v dobo odraslosti. pomembna dela. Pri učenju novih stvari niso za-
Posledično so razvili različno dojemanje sveta in držani, še najraje se učijo kar preko pametnih te-
na svojevrsten način oblikovali svoje prioritete lefonov in prenosnikov (Chillakuri in Mahanan-
v zasebnem ter poklicnem življenju (Goessling dia 2018, 35). Elizabeth Segran (2016) zapiše, da
2017). V nadaljevanju predstavimo nekatere zna- na delovnem mestu kažejo visoko stopnjo tekmo-
čilnosti generacij X, Y in Z, ki so splošne in ne valnosti, saj so jim tako sliko predstavili njihovi
povsem enotne ter jih ni mogoče enostavno pri- starši. Navkljub temu da službo pogosto vidijo
pisati vsakemu posamezniku, saj tudi po mnenju kot bojišče in se trudijo doseči svoje cilje, hkrati
Kimberly Lanier (2017, 288) nobena generacija ni izkazujejo spoštovanje in toleranco do različnosti.
monolitna, vseeno pa je mogoče pri posamezni-
kih, ki ji pripadajo, opaziti nekatere skupne last- Čustvena inteligentnost pri vodenju
nosti, vzorce in vedenja. V delovnem okolju imajo čustva, sploh pri vode-
Otroci deloholičnih staršev so pripadniki ge- nju, ključno vlogo, saj je vodenje v svoji osnovi
neracije X, ki so zato pogosto odraščali brez vzora čustven proces, kar pomeni, da voditelji izražajo
staršev. Veljajo za samostojne, želijo si pridobiti svoja čustva in skušajo vzpodbuditi čustva pri
več znanja in so prva digitalno pismena generaci- drugih. Različni raziskovalci ugotavljajo, da ima
ja (Ličen in Bolčina 2010, 26–27). Ksenija Ramovš čustvena inteligentnost potencial prispevati k
(2013, 11) navaja, da na delovnem mestu izraža- učinkovitemu vodenju na več načinov, tako z vi-
jo previdnost in kritičnost do svojih nadrejenih, dika tistega, ki vodi, kot tudi z vidika tega, ki je
raje delijo svoje ideje. So prizadevni delavci, ki voden (George 2000 po Kraus 2017, 66; Zineldin
hkrati želijo dovolj prostega časa zase. Poudar- in Hytter 2012). Čustvena inteligentnost predsta-
jajo potrebo po stalnih povratnih informacijah vlja posameznikovo sposobnost prepoznavanja
iz okolice. Digitalne medije že dobro poznajo in in razumevanja lastnih čustev ter veščine, ki jih
jih uporabljajo ter radi sodelujejo v kratkih, ne- uporablja za upravljanje odnosov s seboj in z dru-
formalnih pogovorih. Po navedbah Ovsenika gimi (Kapur 2018).
in Kozjeka (2015, 22) pripadniki generacije X ne V sklop čustvene inteligentnosti spada empa-
stremijo k stabilnim zaposlitvam, temveč iščejo tija, ki je po Golemanu (2006, 414) prepoznavanje
dobre delovne pogoje ter so konkurenčni na trgu občutkov drugih ter sposobnost vživetja v druge
dela. ljudi. Empatija velja za spoštovano značilnost,

64 management 19 (2024) številka 2