Page 25 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 25
ia universitatis– koordiniranje promocije sodelujočih mu- kot poslovna filozofija, ki ni nujno v nasprotju z
zejev v povezavi z regijskimi in nacionalni- osnovnim poslanstvom muzeja.
1 | a. br ezovec – tr žni potenciali muzejskega tur izma obalnega dela istr e (projekt histur) 25 mi turističnimi organizacijami Slovenije in
Hrvaške (s ciljem dvigniti vidnosti in pre- Povzetek
poznavnosti muzejev med turisti in dnevni-
mi obiskovalci na destinacijah slovenske in Strateške smernice trženja skupine muzejev v obal-
hrvaške Istre), nem delu istrskega polotoka podajajo strokovna pripo-
ročila in predloge glede internega in eksternega trženja
– spletni in mobilni management (vzpostavi- muzejev v okviru kulturnega turizma Istre. Strateške
ti skupni portal obalnih muzejev Istre, mo- smernice trženja so del študije o potencialih in razvo-
bilno aplikacijo, upravljati socialna omrež- ju muzejskega turizma obalnega dela Istre, in slonijo na
ja, komunicirati z iskalci on-line informacij predpostavki o visoki turistični privlačnosti tega enovi-
o aktivnih doživetjih v Istri), tega območja, ki je ne določajo le naravne danosti, tem-
več tudi kulturno bogastvo. Mnogi kraji obravnavanega
– razvoj in izvedba projekta „Nagrada IsCom“ območja že desetletja, nekatera tudi stoletje, na trajno-
(ime je simbolično, označuje letno nagrado stni način sledijo trendom globalne turistične dejavno-
za obalne muzeje Istre), pri katerem čezmej- sti. Sodobni trendi se kažejo v prevladujoči vlogi kul-
ni tim skupaj s predstavniki posameznih turnega turizma, ki beleži rast tako v svetu kot tudi v
muzejev razvije cilje in kriterije nagrajeva- državah preučevanega območja, Sloveniji in Hrvaški.
nja (npr. inovativnost), izvede ocenjevanje Z raziskovalno metodologijo, ki obsega analize stanja,
in letno organizira dogodek podelitve na- trendov, okolja, priložnosti, zadovoljstva in pričakovanj
grad z aktualnim sporočilom članom zdru- v zvezi z muzejskim turizmom, smo v okviru projekta
ženja in širši skupnosti. evropskega teritorijalnega sodelovanja Slovenije in Hr-
vaške - HISTUR pridobili podroben vpogled v stanje
Nazadnje se je v razpravah o trženju obal- in potenciale nadaljnjega razvoja muzejskega turizma
nih muzejev za razvoj muzejskega turizma Istre kot specifičnega segmenta kulturnega turizma obalne-
izpostavilo še vprašanje, ali za učinkovit preboj ga pasu Istre. Pričujoči prispevek predstavlja strateške
na tem področju muzeji potrebujejo profil tržni- smernice trženja obalnih muzejev Istre na podrobnej-
ka. Raziskave na področju Slovenije so pokaza- ših in dopolnjenih teoretskih izhodiščih, s pojasnjeno
le, da z redkimi izjemami, muzeji tega kadra ne metodologijo razvoja modela trženja in z aplikacijo tega
zaposlujejo. Delno pokrivajo to področje komu- modela na primeru obalnih muzejev Istre. Trženje mu-
nikologi oz. strokovnjaki za odnose z javnostmi, zejev obalnega dela Istre je zaradi siceršnje usmerjenosti
delno ostali strokovnjaki, kustosi, muzejski pe- območja v ohranjanje okolja in avtentičnost, zastavlje-
dagogi, interpretatorji, vodniki. no skozi trajnostni model. Ta se kaže v zasidranosti tr-
ženja v temeljnem muzejskem poslanstvu in v celovitem
Delavnice z muzejskimi in turističnimi de- razvoju obeh dimenzij trženja - eksterne in interne. Za
ležniki so v kontekstu pospeševanja muzejskega večjo povezanost navznoter in sinergijske učinke nav-
turizma Istre kljub temu izpostavile potrebo po zven je predlagana skupna tržna znamka, ki odraža traj-
profilu »kulturno-turističnega tržnika«, ki bi se nostni model skozi promocijo avtentičnosti Istre, skozi
analogno z muzejskim pedagogom, ki se osredo- zadovoljujočo izkušnjo muzejskih obiskovalcev, skozi
toča na ciljno skupino otrok v muzejih, osredo- inovativno oblikovanje muzejske ponudbe in skozi kon-
točal na ciljno skupino turistov v muzejih (npr. stantno vzajemno povezanostjo z okoljem. Na podla-
tržno komuniciranje s turisti, povezovanje s turi- gi strateških smernic so podane tudi smernice razvoja
stičnimi organizacijami, turistična interpretaci- marketinškega spleta, prilagojenega aktualnim potre-
ja v muzeju). Skladno s prevladujočim mnenjem bam muzejev obalnega dela Istre. Obalni muzeji Istre
marketinške stroke za učinkovito trženje organi- lahko s sledenjem strateškim smernicam trženja izkori-
zacij, tudi muzejskih, pa ostaja odločilnega po- stijo svoje potenciale, s čimer se ne le intenzivneje vklju-
mena, da je marketing najprej na ravni vodstva
sprejet kot koncept družbene menjave oziroma
zejev v povezavi z regijskimi in nacionalni- osnovnim poslanstvom muzeja.
1 | a. br ezovec – tr žni potenciali muzejskega tur izma obalnega dela istr e (projekt histur) 25 mi turističnimi organizacijami Slovenije in
Hrvaške (s ciljem dvigniti vidnosti in pre- Povzetek
poznavnosti muzejev med turisti in dnevni-
mi obiskovalci na destinacijah slovenske in Strateške smernice trženja skupine muzejev v obal-
hrvaške Istre), nem delu istrskega polotoka podajajo strokovna pripo-
ročila in predloge glede internega in eksternega trženja
– spletni in mobilni management (vzpostavi- muzejev v okviru kulturnega turizma Istre. Strateške
ti skupni portal obalnih muzejev Istre, mo- smernice trženja so del študije o potencialih in razvo-
bilno aplikacijo, upravljati socialna omrež- ju muzejskega turizma obalnega dela Istre, in slonijo na
ja, komunicirati z iskalci on-line informacij predpostavki o visoki turistični privlačnosti tega enovi-
o aktivnih doživetjih v Istri), tega območja, ki je ne določajo le naravne danosti, tem-
več tudi kulturno bogastvo. Mnogi kraji obravnavanega
– razvoj in izvedba projekta „Nagrada IsCom“ območja že desetletja, nekatera tudi stoletje, na trajno-
(ime je simbolično, označuje letno nagrado stni način sledijo trendom globalne turistične dejavno-
za obalne muzeje Istre), pri katerem čezmej- sti. Sodobni trendi se kažejo v prevladujoči vlogi kul-
ni tim skupaj s predstavniki posameznih turnega turizma, ki beleži rast tako v svetu kot tudi v
muzejev razvije cilje in kriterije nagrajeva- državah preučevanega območja, Sloveniji in Hrvaški.
nja (npr. inovativnost), izvede ocenjevanje Z raziskovalno metodologijo, ki obsega analize stanja,
in letno organizira dogodek podelitve na- trendov, okolja, priložnosti, zadovoljstva in pričakovanj
grad z aktualnim sporočilom članom zdru- v zvezi z muzejskim turizmom, smo v okviru projekta
ženja in širši skupnosti. evropskega teritorijalnega sodelovanja Slovenije in Hr-
vaške - HISTUR pridobili podroben vpogled v stanje
Nazadnje se je v razpravah o trženju obal- in potenciale nadaljnjega razvoja muzejskega turizma
nih muzejev za razvoj muzejskega turizma Istre kot specifičnega segmenta kulturnega turizma obalne-
izpostavilo še vprašanje, ali za učinkovit preboj ga pasu Istre. Pričujoči prispevek predstavlja strateške
na tem področju muzeji potrebujejo profil tržni- smernice trženja obalnih muzejev Istre na podrobnej-
ka. Raziskave na področju Slovenije so pokaza- ših in dopolnjenih teoretskih izhodiščih, s pojasnjeno
le, da z redkimi izjemami, muzeji tega kadra ne metodologijo razvoja modela trženja in z aplikacijo tega
zaposlujejo. Delno pokrivajo to področje komu- modela na primeru obalnih muzejev Istre. Trženje mu-
nikologi oz. strokovnjaki za odnose z javnostmi, zejev obalnega dela Istre je zaradi siceršnje usmerjenosti
delno ostali strokovnjaki, kustosi, muzejski pe- območja v ohranjanje okolja in avtentičnost, zastavlje-
dagogi, interpretatorji, vodniki. no skozi trajnostni model. Ta se kaže v zasidranosti tr-
ženja v temeljnem muzejskem poslanstvu in v celovitem
Delavnice z muzejskimi in turističnimi de- razvoju obeh dimenzij trženja - eksterne in interne. Za
ležniki so v kontekstu pospeševanja muzejskega večjo povezanost navznoter in sinergijske učinke nav-
turizma Istre kljub temu izpostavile potrebo po zven je predlagana skupna tržna znamka, ki odraža traj-
profilu »kulturno-turističnega tržnika«, ki bi se nostni model skozi promocijo avtentičnosti Istre, skozi
analogno z muzejskim pedagogom, ki se osredo- zadovoljujočo izkušnjo muzejskih obiskovalcev, skozi
toča na ciljno skupino otrok v muzejih, osredo- inovativno oblikovanje muzejske ponudbe in skozi kon-
točal na ciljno skupino turistov v muzejih (npr. stantno vzajemno povezanostjo z okoljem. Na podla-
tržno komuniciranje s turisti, povezovanje s turi- gi strateških smernic so podane tudi smernice razvoja
stičnimi organizacijami, turistična interpretaci- marketinškega spleta, prilagojenega aktualnim potre-
ja v muzeju). Skladno s prevladujočim mnenjem bam muzejev obalnega dela Istre. Obalni muzeji Istre
marketinške stroke za učinkovito trženje organi- lahko s sledenjem strateškim smernicam trženja izkori-
zacij, tudi muzejskih, pa ostaja odločilnega po- stijo svoje potenciale, s čimer se ne le intenzivneje vklju-
mena, da je marketing najprej na ravni vodstva
sprejet kot koncept družbene menjave oziroma
