Page 23 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 23
ia universitatis– Produktna in komunikacijska inovativnost, – igrane scene,
ki skozi zabavne, unikatne programe, domi- – dogodki,
1 | a. br ezovec – tr žni potenciali muzejskega tur izma obalnega dela istr e (projekt histur) 23 selna partnerstva, in izvirne raziskave gene- – osebna in avdio vodenja,
rira nove zbirke in razstave, kreativne inter- – interaktivne prezentacije,
pretacije in učinkovite komunikacije; – multimedijske prezentacije,
– programi za otroke,
– Povezanost s skupnostjo skozi družbeno in – knjižnice oziroma dostopne publikacije,
okoljsko odgovornost, s katero muzeji pri- – ponudba spominkov,
spevajo k vzajemnosti institucij in kultur v – gostinska ponudba,
Istri; – integralna ponudba kulturno-turističnih
– Avtentičnost kot nepotvorjenost, iskrenost, produktov / paketov (npr. nastanitev, ogled
korektnost reprezentacij, interpretacij in znamenitosti, transport).
komunikacij (izkušnja ni skomercializirana,
zlagana, pristranska, romantizirana). Pri oblikovanju muzejskega produkta, na-
menjenega aktivnim kulturnim turistom, je tre-
Marketinški splet ba upoštevati, da obiskovalec doživlja produkt
Koncept znamke obalnih muzejev Istre se lahko muzeja in destinacijo holistično, skozi celotno
projicira v celoten spekter marketinških aktiv- izkušnjo vseh snovnih in nesnovnih komponent
nosti (orodij), t. i. marketinški splet. Marketinški v času svojega obiska. Pri tem vrednoti zbirko
splet opredeljujemo na podlagi strateškega načr- (eksponate), njihovo predstavitev (interpretaci-
ta in ocene tržnih možnosti. Marketinški splet jo) ter celoten sklop storitev v muzeju (npr. način
muzeja sestavljajo naslednje aktivnosti: prodaje vstopnic, sprejem obiskovalca, strokov-
no vodenje, ponudbo spominkov, čistost sanita-
– oblikovanje muzejskih produktov za obi- rij).
skovalce,
Obiskovalec (aktivni kulturni turist) vre-
– oblikovanje cenovne politike muzejskih dnoti muzejski produkt tudi glede na ceno in
vstopnic, sicer tako, da jo primerja z zaznano vrednostjo
svojega doživetja. Obalni muzeji Istre lahko gle-
– oblikovanje prostora kot prodajnega mesta de na svoje specifike oblikujejo svojo cenovno
ter politiko, ob medsebojnem sodelovanju pa razvi-
jajo tudi:
– načrtovanje integralnega tržnega komunici-
ranja. – članske vstopnice (za partnerje obalnih mu-
zejev Istre),
Produkt je v primeru muzeja zbirka, raz-
stava, dogodek ali storitev, ki jih muzej oblikuje – enotno vstopnico za vse obalne muzeje Istre
za obiskovalce. Skupna izhodišča za oblikovanje (npr. IsComPASS za spodbujanje obiska
produktov obalnih muzejev Istre so podana sko- vseh muzejev; IsComExplorer za spodbuja-
zi doživetje oziroma izkušnjo, ki jo muzej kreira nje strokovnih obiskovalcev, ki iščejo in raz-
za obiskovalce. Doživetja za obiskovalce obalnih iskujejo določeno področje…)
muzejev Istre lahko tvorijo:
– zbirke lokalnega, regijskega, nacionalnega – politiko t. i. zgodnjih in poznih cen (npr.
obiskovalci kupijo vstopnice vnaprej on-li-
ali/in mednarodnega pomena, ne) ipd.
– tematske razstave,
– izobraževanja in didaktične delavnice, Prostor kot marketinška kategorija se obi-
– ustvarjalne in so-ustvarjalne delavnice, čajno nanaša na distribucijske kanale in mesto
– vizualne, avdio in osebne interpretacije,
ki skozi zabavne, unikatne programe, domi- – dogodki,
1 | a. br ezovec – tr žni potenciali muzejskega tur izma obalnega dela istr e (projekt histur) 23 selna partnerstva, in izvirne raziskave gene- – osebna in avdio vodenja,
rira nove zbirke in razstave, kreativne inter- – interaktivne prezentacije,
pretacije in učinkovite komunikacije; – multimedijske prezentacije,
– programi za otroke,
– Povezanost s skupnostjo skozi družbeno in – knjižnice oziroma dostopne publikacije,
okoljsko odgovornost, s katero muzeji pri- – ponudba spominkov,
spevajo k vzajemnosti institucij in kultur v – gostinska ponudba,
Istri; – integralna ponudba kulturno-turističnih
– Avtentičnost kot nepotvorjenost, iskrenost, produktov / paketov (npr. nastanitev, ogled
korektnost reprezentacij, interpretacij in znamenitosti, transport).
komunikacij (izkušnja ni skomercializirana,
zlagana, pristranska, romantizirana). Pri oblikovanju muzejskega produkta, na-
menjenega aktivnim kulturnim turistom, je tre-
Marketinški splet ba upoštevati, da obiskovalec doživlja produkt
Koncept znamke obalnih muzejev Istre se lahko muzeja in destinacijo holistično, skozi celotno
projicira v celoten spekter marketinških aktiv- izkušnjo vseh snovnih in nesnovnih komponent
nosti (orodij), t. i. marketinški splet. Marketinški v času svojega obiska. Pri tem vrednoti zbirko
splet opredeljujemo na podlagi strateškega načr- (eksponate), njihovo predstavitev (interpretaci-
ta in ocene tržnih možnosti. Marketinški splet jo) ter celoten sklop storitev v muzeju (npr. način
muzeja sestavljajo naslednje aktivnosti: prodaje vstopnic, sprejem obiskovalca, strokov-
no vodenje, ponudbo spominkov, čistost sanita-
– oblikovanje muzejskih produktov za obi- rij).
skovalce,
Obiskovalec (aktivni kulturni turist) vre-
– oblikovanje cenovne politike muzejskih dnoti muzejski produkt tudi glede na ceno in
vstopnic, sicer tako, da jo primerja z zaznano vrednostjo
svojega doživetja. Obalni muzeji Istre lahko gle-
– oblikovanje prostora kot prodajnega mesta de na svoje specifike oblikujejo svojo cenovno
ter politiko, ob medsebojnem sodelovanju pa razvi-
jajo tudi:
– načrtovanje integralnega tržnega komunici-
ranja. – članske vstopnice (za partnerje obalnih mu-
zejev Istre),
Produkt je v primeru muzeja zbirka, raz-
stava, dogodek ali storitev, ki jih muzej oblikuje – enotno vstopnico za vse obalne muzeje Istre
za obiskovalce. Skupna izhodišča za oblikovanje (npr. IsComPASS za spodbujanje obiska
produktov obalnih muzejev Istre so podana sko- vseh muzejev; IsComExplorer za spodbuja-
zi doživetje oziroma izkušnjo, ki jo muzej kreira nje strokovnih obiskovalcev, ki iščejo in raz-
za obiskovalce. Doživetja za obiskovalce obalnih iskujejo določeno področje…)
muzejev Istre lahko tvorijo:
– zbirke lokalnega, regijskega, nacionalnega – politiko t. i. zgodnjih in poznih cen (npr.
obiskovalci kupijo vstopnice vnaprej on-li-
ali/in mednarodnega pomena, ne) ipd.
– tematske razstave,
– izobraževanja in didaktične delavnice, Prostor kot marketinška kategorija se obi-
– ustvarjalne in so-ustvarjalne delavnice, čajno nanaša na distribucijske kanale in mesto
– vizualne, avdio in osebne interpretacije,
