Page 20 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 20
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 20– vzpostaviti in spodbujati partnerstva s šola-– v raziskovalne namene sodelovati z univer-
mi in univerzami ter z mladinskimi sekci- zami v okolju (npr. analize pričakovanja in
hereditatijami relevantnih profesionalnih združenj invedenja obiskovalcev, raziskave trendov kul-
organizacij (npr. s področja turizma, dizaj- turnega, muzejskega turizma, raziskave na
na, različnih oblik komunikacij, etnologije, področju IKT, dizajna...).
podjetništva),
Med strateškimi izzivi na področju (e) pove-
– zagotoviti pogosto vidno prisotnost na za čevanja prihodkov s trga se kot ključno kaže ne-
mlade relevantnih dogodkih v lokalni skup- zagotavljanje potrebnih in zadostnih sredstev za
nosti ali širšem okolju ter omogočiti osebno izvedbo osnovne dejavnosti in razvoja muzejev,
ali/in IKT interaktivnost z mladimi. kar postaja stalna nevarnost in deklarirano glav-
ni vir nestabilnosti ter stagnacije muzejskih in-
Med strateškimi izzivi in priložnostmi na stitucij ne le istrskega polotoka ampak širše re-
področju (d) medsebojnega sodelovanja obalnih gije. Glavni finančni vir večine obalnih muzejev
muzejev Istre sodijo prednosti tekmovalnega so- Istre predstavljajo občinski, regijski ali nacional-
delovanja (co-opetition) in simbioznega trženja, ki ni proračuni, ki pa se z leti, zlasti v zadnji finanč-
ga že uporabljajo nekatera muzejska združenja. Z ni krizi, znižujejo in puščajo muzeje v vse večji
njim lahko posamezni muzeji dosežejo nove cilj- negotovosti glede prihodkov. Nove priložnosti se
ne skupine obiskovalcev ter nove javnosti, insti- kažejo v pridobivanju namenskih sredstev skozi
tucije in posameznike kot potencialne partner- projektno dejavnost, skozi povečanje prihodkov
je pri izvajanju muzejske ali turistične dejavnosti iz prodaje ob povečevanju števila obiskovalcev
ali (začasnih) projektov. S strateškim in simbio- (tudi oddajanja prostorov ipd.) ter skozi pridobi-
znim povezovanjem se na eni strani utrjuje vloga vanje sponzorskih in donatorskih sredstev. Mu-
muzeja v širši skupnosti, na drugi strani pa se mu zeji morajo v takšnih razmerah posebno pozor-
omogoča boljšo izrabo poslovnih priložnosti ter nost nameniti planu zagotavljanja srednjeročnih
večjo institucionalno stabilnost. Nekateri opera- in dolgoročnih virov financiranja. Nekateri ope-
tivni predlogi, ki so se izpostavili na delavnicah z rativni predlogi, ki so se izpostavili na delavni-
muzejskimi in turističnimi deležniki, so: cah z muzejskimi in turističnimi deležniki, so:
– vključevati muzeje v lokalne, regijske in čez- – stalno spremljanje razpisov s področja kul-
mejne projekte, partnerstva, promocijske ture, dediščine in turizma, vzpostavljena in
aktivnosti, programe, negovana partnerska mreža za razvoj pro-
jektov ter vzpostavljena funkcija (služba,
– s partnerskimi muzeji se dogovoriti za sku- oseba, zunanja izvedba) prijavljanja na raz-
pne ali komplementarne tematske razstave, pise,
potujoče razstave, izposojo eksponatov, sku-
pne dogodke, – načrt pridobivanja dodatnih, zunanjih
sredstev za vsako novo razstavo, program ali
– dogovoriti se za sodelovanje z drugimi kul- dogodek,
turnimi organizacijami v kraju, regiji in/ali
čezmejnem območju za skupno promocijo – kolikor se da olajšati pogoje in se približati
ali pospeševanje prodaje vstopnic, interesom donatorjev in sponzorjev,
– raziskati priložnosti za uvedbo vnaprej pla- – razviti program dodatnih tržnih dejavnosti
čanega stalnega članstva oz. prodaje vsto- (npr. trgovina s spominki, gostinska dejav-
pnic (npr. letne karte za šole, organizacije, nost, oddaja prostorov v najem),
posameznike),
– razviti program pospeševanja prodaje skozi
– raziskati priložnosti za pridobitev spon- prodajo kombiniranih vstopnic (npr. vsto-
zorstev in donacij (v domačem in mednaro- pnice za sklop atrakcij na destinaciji, vsto-
dnem okolju), pnice za sklop istrskih muzejev…).
mi in univerzami ter z mladinskimi sekci- zami v okolju (npr. analize pričakovanja in
hereditatijami relevantnih profesionalnih združenj invedenja obiskovalcev, raziskave trendov kul-
organizacij (npr. s področja turizma, dizaj- turnega, muzejskega turizma, raziskave na
na, različnih oblik komunikacij, etnologije, področju IKT, dizajna...).
podjetništva),
Med strateškimi izzivi na področju (e) pove-
– zagotoviti pogosto vidno prisotnost na za čevanja prihodkov s trga se kot ključno kaže ne-
mlade relevantnih dogodkih v lokalni skup- zagotavljanje potrebnih in zadostnih sredstev za
nosti ali širšem okolju ter omogočiti osebno izvedbo osnovne dejavnosti in razvoja muzejev,
ali/in IKT interaktivnost z mladimi. kar postaja stalna nevarnost in deklarirano glav-
ni vir nestabilnosti ter stagnacije muzejskih in-
Med strateškimi izzivi in priložnostmi na stitucij ne le istrskega polotoka ampak širše re-
področju (d) medsebojnega sodelovanja obalnih gije. Glavni finančni vir večine obalnih muzejev
muzejev Istre sodijo prednosti tekmovalnega so- Istre predstavljajo občinski, regijski ali nacional-
delovanja (co-opetition) in simbioznega trženja, ki ni proračuni, ki pa se z leti, zlasti v zadnji finanč-
ga že uporabljajo nekatera muzejska združenja. Z ni krizi, znižujejo in puščajo muzeje v vse večji
njim lahko posamezni muzeji dosežejo nove cilj- negotovosti glede prihodkov. Nove priložnosti se
ne skupine obiskovalcev ter nove javnosti, insti- kažejo v pridobivanju namenskih sredstev skozi
tucije in posameznike kot potencialne partner- projektno dejavnost, skozi povečanje prihodkov
je pri izvajanju muzejske ali turistične dejavnosti iz prodaje ob povečevanju števila obiskovalcev
ali (začasnih) projektov. S strateškim in simbio- (tudi oddajanja prostorov ipd.) ter skozi pridobi-
znim povezovanjem se na eni strani utrjuje vloga vanje sponzorskih in donatorskih sredstev. Mu-
muzeja v širši skupnosti, na drugi strani pa se mu zeji morajo v takšnih razmerah posebno pozor-
omogoča boljšo izrabo poslovnih priložnosti ter nost nameniti planu zagotavljanja srednjeročnih
večjo institucionalno stabilnost. Nekateri opera- in dolgoročnih virov financiranja. Nekateri ope-
tivni predlogi, ki so se izpostavili na delavnicah z rativni predlogi, ki so se izpostavili na delavni-
muzejskimi in turističnimi deležniki, so: cah z muzejskimi in turističnimi deležniki, so:
– vključevati muzeje v lokalne, regijske in čez- – stalno spremljanje razpisov s področja kul-
mejne projekte, partnerstva, promocijske ture, dediščine in turizma, vzpostavljena in
aktivnosti, programe, negovana partnerska mreža za razvoj pro-
jektov ter vzpostavljena funkcija (služba,
– s partnerskimi muzeji se dogovoriti za sku- oseba, zunanja izvedba) prijavljanja na raz-
pne ali komplementarne tematske razstave, pise,
potujoče razstave, izposojo eksponatov, sku-
pne dogodke, – načrt pridobivanja dodatnih, zunanjih
sredstev za vsako novo razstavo, program ali
– dogovoriti se za sodelovanje z drugimi kul- dogodek,
turnimi organizacijami v kraju, regiji in/ali
čezmejnem območju za skupno promocijo – kolikor se da olajšati pogoje in se približati
ali pospeševanje prodaje vstopnic, interesom donatorjev in sponzorjev,
– raziskati priložnosti za uvedbo vnaprej pla- – razviti program dodatnih tržnih dejavnosti
čanega stalnega članstva oz. prodaje vsto- (npr. trgovina s spominki, gostinska dejav-
pnic (npr. letne karte za šole, organizacije, nost, oddaja prostorov v najem),
posameznike),
– razviti program pospeševanja prodaje skozi
– raziskati priložnosti za pridobitev spon- prodajo kombiniranih vstopnic (npr. vsto-
zorstev in donacij (v domačem in mednaro- pnice za sklop atrakcij na destinaciji, vsto-
dnem okolju), pnice za sklop istrskih muzejev…).
