Page 24 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 24
rednikov trženja, v primeru muzejskega pro-studia universitatis hereditati, letnik 3 (2015), številka 1 24Zaznavajo jo na eni strani skozi gostoljubni od-
dukta pa zajema: nos (npr. urejenost, sprejem, izvedba pomožnih
hereditati storitev, ustrežljivost, pomoč, znanje jezikov) ter
– mesta prodaje oz. nakupa vstopnice (npr. na drugi strani skozi profesionalni odnos (npr.
turistična informacijska pisarna, on-line na- poglobljeno znanje o tematiki, veščine verbal-
kup), nega in neverbalnega komuniciranja, nepri-
stranskost interpretiranja).
– mesta odločitve za obisk muzeja (turistič-
na informacijska postaja, stojala v hotelih, S ciljem pozicioniranja obalnih muzejev Is-
oznake v kraju in ob cestah, vstopno mesto tre na zahtevnejši trg kulturnega / muzejskega
v muzeju) ter turizma se mora t. i. osebna prodaja prilagoditi
novim standardom tako na področju gostoljub-
– sam muzejski prostor (arhitektura, notranji nosti kot profesionalnosti. Za doseganje skupne
dizajn, vzdušje). in boljše prepoznavnosti lahko obalni muzeji Is-
tre tudi na tem področju razvijejo določen obseg
Pri vseh prostorskih strategijah je pomemb- skupnih standardov kakovostne izvedbe storitev
na vizualnost, ki mora slediti strateškim ciljem v muzejih. S tem se pri obiskovalcih utrjuje imi-
muzeja, posebno pozornost pa je za zadovoljeva- dž muzejev, pri turistih pa tudi imidž Istre kot
nje aktivnih obiskovalcev oziroma zahtevnejših destinacije kulturnega turizma.
kulturnih turistov treba nameniti oblikovanju
postavitve, interpretaciji in vzdušju v muzejskem Kot primerne skupne promocijske aktiv-
prostoru (npr.: scena in postavitev eksponatov, nosti obalnih muzejev Istre so se skozi delavni-
čistoča, osvetljava, barve, glasba, zvoki, vonja- ce muzejskih in turističnih deležnikov izposta-
ve, oznake eksponatov in oznake za orientacijo vile naslednje:
obiskovalcev, prilagoditve prostora segmentu ot-
rok, prilagoditve za ljudi s posebnimi potrebami, – uporaba sodobne IKT oz. interneta (skupni
skladnost prostorov za dodatno ponudbo). portal, aktivnosti na socialni omrežjih, sku-
pne mobilne in tablične aplikacije),
S konsenzualnim naborom minimalnih
skupnih elementov prostorskega vzdušja (npr. – promocijsko sodelovanje z regijskimi in na-
element kamna, specifičnega vonja, glasbe ali ko- cionalnimi turističnimi organizacijami,
tička v prostoru), bi lahko obalni muzeji Istre jas-
neje izrazili svojo skupno identiteto ter strateške – uporaba sodobne tehnike vsebinskega mar-
cilje, zlasti glede tega koga želijo pritegniti, kaj ketinga (socialna omrežja, videi, blog, sto-
želijo sporočiti in kakšne zaznave, čustva ter raz- rytelling),
misleke želijo spodbuditi pri turistovem doživl-
janju muzejskega produkta. – na turističnih točkah prisotnost s tradicio-
nalnimi in inovativnimi vizualnimi prezen-
Promocija ali tržno komuniciranje se v mu- tacijami,
zejskem turizmu vse pogosteje izvaja preko in-
terneta in mobilnih aplikacij, še vedno pa tudi – intenzivni in redni odnosi z mediji in dru-
preko tradicionalnih medijev (tiskovine, radio, gim javnostmi (redno obveščanje o dogaja-
televizija) in turističnih posrednikov (turistič- njih, vsebinski marketing skozi povezovanje
no informacijske pisarne, agencije, hoteli...). Po- muzejskih vsebin z relevantnimi vsakdanji-
seben element v promocijskem spletu muzeja mi ali aktualnimi vsebinami).
predstavlja t. i. osebna prodaja, ki jo izvaja ose-
bje v muzeju in je sestavni del storitve. Sem sodi V okviru vzpostavljanja horizontalnega
gostoljubni odnos osebja do obiskovalcev kot go- simbioznega sodelovanja muzejev smo z deležni-
stov, kar je še zlasti pomembno za muzeje v turi- ki oblikovali še predlog vzpostavitve čezmejnega
stičnih krajih, kjer turisti primerjajo nivo gosto- tima združenja obalnih muzejev Istre s funkcija-
ljubnosti storitev pri vseh akterjih na destinaciji. mi, kot so na primer:
dukta pa zajema: nos (npr. urejenost, sprejem, izvedba pomožnih
hereditati storitev, ustrežljivost, pomoč, znanje jezikov) ter
– mesta prodaje oz. nakupa vstopnice (npr. na drugi strani skozi profesionalni odnos (npr.
turistična informacijska pisarna, on-line na- poglobljeno znanje o tematiki, veščine verbal-
kup), nega in neverbalnega komuniciranja, nepri-
stranskost interpretiranja).
– mesta odločitve za obisk muzeja (turistič-
na informacijska postaja, stojala v hotelih, S ciljem pozicioniranja obalnih muzejev Is-
oznake v kraju in ob cestah, vstopno mesto tre na zahtevnejši trg kulturnega / muzejskega
v muzeju) ter turizma se mora t. i. osebna prodaja prilagoditi
novim standardom tako na področju gostoljub-
– sam muzejski prostor (arhitektura, notranji nosti kot profesionalnosti. Za doseganje skupne
dizajn, vzdušje). in boljše prepoznavnosti lahko obalni muzeji Is-
tre tudi na tem področju razvijejo določen obseg
Pri vseh prostorskih strategijah je pomemb- skupnih standardov kakovostne izvedbe storitev
na vizualnost, ki mora slediti strateškim ciljem v muzejih. S tem se pri obiskovalcih utrjuje imi-
muzeja, posebno pozornost pa je za zadovoljeva- dž muzejev, pri turistih pa tudi imidž Istre kot
nje aktivnih obiskovalcev oziroma zahtevnejših destinacije kulturnega turizma.
kulturnih turistov treba nameniti oblikovanju
postavitve, interpretaciji in vzdušju v muzejskem Kot primerne skupne promocijske aktiv-
prostoru (npr.: scena in postavitev eksponatov, nosti obalnih muzejev Istre so se skozi delavni-
čistoča, osvetljava, barve, glasba, zvoki, vonja- ce muzejskih in turističnih deležnikov izposta-
ve, oznake eksponatov in oznake za orientacijo vile naslednje:
obiskovalcev, prilagoditve prostora segmentu ot-
rok, prilagoditve za ljudi s posebnimi potrebami, – uporaba sodobne IKT oz. interneta (skupni
skladnost prostorov za dodatno ponudbo). portal, aktivnosti na socialni omrežjih, sku-
pne mobilne in tablične aplikacije),
S konsenzualnim naborom minimalnih
skupnih elementov prostorskega vzdušja (npr. – promocijsko sodelovanje z regijskimi in na-
element kamna, specifičnega vonja, glasbe ali ko- cionalnimi turističnimi organizacijami,
tička v prostoru), bi lahko obalni muzeji Istre jas-
neje izrazili svojo skupno identiteto ter strateške – uporaba sodobne tehnike vsebinskega mar-
cilje, zlasti glede tega koga želijo pritegniti, kaj ketinga (socialna omrežja, videi, blog, sto-
želijo sporočiti in kakšne zaznave, čustva ter raz- rytelling),
misleke želijo spodbuditi pri turistovem doživl-
janju muzejskega produkta. – na turističnih točkah prisotnost s tradicio-
nalnimi in inovativnimi vizualnimi prezen-
Promocija ali tržno komuniciranje se v mu- tacijami,
zejskem turizmu vse pogosteje izvaja preko in-
terneta in mobilnih aplikacij, še vedno pa tudi – intenzivni in redni odnosi z mediji in dru-
preko tradicionalnih medijev (tiskovine, radio, gim javnostmi (redno obveščanje o dogaja-
televizija) in turističnih posrednikov (turistič- njih, vsebinski marketing skozi povezovanje
no informacijske pisarne, agencije, hoteli...). Po- muzejskih vsebin z relevantnimi vsakdanji-
seben element v promocijskem spletu muzeja mi ali aktualnimi vsebinami).
predstavlja t. i. osebna prodaja, ki jo izvaja ose-
bje v muzeju in je sestavni del storitve. Sem sodi V okviru vzpostavljanja horizontalnega
gostoljubni odnos osebja do obiskovalcev kot go- simbioznega sodelovanja muzejev smo z deležni-
stov, kar je še zlasti pomembno za muzeje v turi- ki oblikovali še predlog vzpostavitve čezmejnega
stičnih krajih, kjer turisti primerjajo nivo gosto- tima združenja obalnih muzejev Istre s funkcija-
ljubnosti storitev pri vseh akterjih na destinaciji. mi, kot so na primer:
