Page 18 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 18
o manjšinski jeziki, organizira izobraževanjastudia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 18Rezultati nekaterih raziskav so pokazali,4
za učitelje in sodeluje pri raziskavah in pripravi da so pri poučevanju italijanskega jezika kot dru-
učnih gradiv za šole vseh stopenj, kjer se pouču-hereditati gega jezika prisotne naslednje težave: neustrezni
je italijanski jezik kot materni jezik (J1), drugi je- učbeniki, premalo motivacije za učenje jezika,
zik (J2) in tuji jezik (TJ). preveliki razredi (28 učencev, na srednjih šolah
tudi nad 30), neustrezne učilnice (predvsem na
Teoretski okvir: dvojezični model srednjih šolah) in neustrezne metode poučeva-
izobraževanja v Slovenski Istri, vzgoja nja (ponavadi tradicionalno frontalno učenje),
za dvojezičnost in večjezičnost, razvijanje premalo uporabljane informacijske tehnologije,
medkulturne sporazumevalne zmožnosti premalo sredstev za promocijo jezika v Sloveni-
Dvojezični model izobraževanja v Slovenski ji s strani Italije.
Istri
V Slovenski Istri delujejo vzgojno-izobraževalne Vzgoja za dvojezičnost in večjezičnost
ustanove v slovenskem in italijanskem učnem je- Pot do dvojezičnosti in večjezičnosti je postopna
ziku, v vseh šolah pa se poučuje tudi drugi jezik, in izjemno zapletena. Uspešna dvojezična oziro-
tki. jezik okolja. Na osnovnih in srednjih šolah ma večjezična vzgoja je rezultat različnih dejav-
sta oba jezika kot druga, nematerna jezika učen- nikov, notranjih in zunanjih. Med notranje de-
cev, obvezna učna predmeta. javnike uvrščamo nevro-cerebralni in psihološki
vidik. Prvi vpliva na razvoj jezikovne inteligence
Za uresničevanje čim ustreznejšega mode- in se odraža predvsem v stopnji razvitih sposob-
la dvojezičnega izobraževanja so bile v preteklo- nosti in zmožnosti. Psihološki vidik pa vključuje
sti izvedene različne raziskave, tako na ravni sis- učenčevo samopodobo, interese, pa tudi odnos,
tema kot na ravni vsebin, organizacije pouka in ki ga ima do večjezičnosti in medkulturnosti.
didaktike. Cilj raziskav je bil zagotovitev takega Med zunanje dejavnike pa spadajo: odnos učen-
modela, ki bi uresničeval izbrane izobraževalne čeve družine do večjezičnosti, učno okolje, vpliv
in socializacijske cilje učencev o sobivanju raz- družbe, demografska sestava prebivalstva in nje-
ličnih jezikovnih/etičnih skupnosti v mešanem gova jezikovna komponenta.
okolju. Rezultate raziskav lahko strnemo v tri
sklope: Razvijanje medkulturne sporazumevalne
zmožnosti
1) jezikovno znanje prvega in drugega jezika Razvijanje medkulturne sporazumevalne zmož-
(J1 in J2), nosti je druga pomembna sestavina jezikovnega
kurikula in je nedvomno temeljna komponen-
2) védenje o sobivajoči narodni skupnosti, ta poučevanja/učenja jezika v našem prostoru,
3) raziskovanje stališč. zato smo se preko raziskav želeli posvetiti tudi tej
komponenti. Različne spremembe v družbi spre-
Za ugotavljanje učinkovitosti modela so se minjajo našo družbo v večkulturno, zato se raz-
raziskave opirale predvsem na Cumminsov in- vijanje medkulturnega zavedanja kaže kot vedno
terakcijski model dvojezičnega izobraževanja,1 bolj pomembno. »Če želimo preseči večkultur-
Gardnerjev socialno izobraževalni model2 in Ba- nost in narediti družbo medkulturno, se mora-
kerjev model stališč do dvojezičnosti.3 mo načrtno in sistematično posvečati razvija-
nju medkulturnega zavedanja že na prvi stopnji
1 Jim Cummins, Language, Power and Pedagogy. Bilingual Children in
the Crossfire (Clevendon: Multilingual Matters, 2001). 4 Mednarodna projekta Comenius 2.1 »Info« – opredelitev modela
za usposabljanja učiteljev v večjezičnih okoljih (2004-2007) in med-
2 Robert C. Gardner, Social psychology and second language learning. The narodna projekta Comenius 2.1 »Promocija manjšinskih jezikov v
role of attitudes and motivation (London: Edward Arnold, 1985). večjezičnih območjih s poudarkom na izobraževanju učiteljev in
učiteljic« (2003-2006), nosilka Nives Zudič Antonič.
3 Colin Baker, Attitudes and Language (Clevendon: Multilingual Ma-
tters, 1992).
za učitelje in sodeluje pri raziskavah in pripravi da so pri poučevanju italijanskega jezika kot dru-
učnih gradiv za šole vseh stopenj, kjer se pouču-hereditati gega jezika prisotne naslednje težave: neustrezni
je italijanski jezik kot materni jezik (J1), drugi je- učbeniki, premalo motivacije za učenje jezika,
zik (J2) in tuji jezik (TJ). preveliki razredi (28 učencev, na srednjih šolah
tudi nad 30), neustrezne učilnice (predvsem na
Teoretski okvir: dvojezični model srednjih šolah) in neustrezne metode poučeva-
izobraževanja v Slovenski Istri, vzgoja nja (ponavadi tradicionalno frontalno učenje),
za dvojezičnost in večjezičnost, razvijanje premalo uporabljane informacijske tehnologije,
medkulturne sporazumevalne zmožnosti premalo sredstev za promocijo jezika v Sloveni-
Dvojezični model izobraževanja v Slovenski ji s strani Italije.
Istri
V Slovenski Istri delujejo vzgojno-izobraževalne Vzgoja za dvojezičnost in večjezičnost
ustanove v slovenskem in italijanskem učnem je- Pot do dvojezičnosti in večjezičnosti je postopna
ziku, v vseh šolah pa se poučuje tudi drugi jezik, in izjemno zapletena. Uspešna dvojezična oziro-
tki. jezik okolja. Na osnovnih in srednjih šolah ma večjezična vzgoja je rezultat različnih dejav-
sta oba jezika kot druga, nematerna jezika učen- nikov, notranjih in zunanjih. Med notranje de-
cev, obvezna učna predmeta. javnike uvrščamo nevro-cerebralni in psihološki
vidik. Prvi vpliva na razvoj jezikovne inteligence
Za uresničevanje čim ustreznejšega mode- in se odraža predvsem v stopnji razvitih sposob-
la dvojezičnega izobraževanja so bile v preteklo- nosti in zmožnosti. Psihološki vidik pa vključuje
sti izvedene različne raziskave, tako na ravni sis- učenčevo samopodobo, interese, pa tudi odnos,
tema kot na ravni vsebin, organizacije pouka in ki ga ima do večjezičnosti in medkulturnosti.
didaktike. Cilj raziskav je bil zagotovitev takega Med zunanje dejavnike pa spadajo: odnos učen-
modela, ki bi uresničeval izbrane izobraževalne čeve družine do večjezičnosti, učno okolje, vpliv
in socializacijske cilje učencev o sobivanju raz- družbe, demografska sestava prebivalstva in nje-
ličnih jezikovnih/etičnih skupnosti v mešanem gova jezikovna komponenta.
okolju. Rezultate raziskav lahko strnemo v tri
sklope: Razvijanje medkulturne sporazumevalne
zmožnosti
1) jezikovno znanje prvega in drugega jezika Razvijanje medkulturne sporazumevalne zmož-
(J1 in J2), nosti je druga pomembna sestavina jezikovnega
kurikula in je nedvomno temeljna komponen-
2) védenje o sobivajoči narodni skupnosti, ta poučevanja/učenja jezika v našem prostoru,
3) raziskovanje stališč. zato smo se preko raziskav želeli posvetiti tudi tej
komponenti. Različne spremembe v družbi spre-
Za ugotavljanje učinkovitosti modela so se minjajo našo družbo v večkulturno, zato se raz-
raziskave opirale predvsem na Cumminsov in- vijanje medkulturnega zavedanja kaže kot vedno
terakcijski model dvojezičnega izobraževanja,1 bolj pomembno. »Če želimo preseči večkultur-
Gardnerjev socialno izobraževalni model2 in Ba- nost in narediti družbo medkulturno, se mora-
kerjev model stališč do dvojezičnosti.3 mo načrtno in sistematično posvečati razvija-
nju medkulturnega zavedanja že na prvi stopnji
1 Jim Cummins, Language, Power and Pedagogy. Bilingual Children in
the Crossfire (Clevendon: Multilingual Matters, 2001). 4 Mednarodna projekta Comenius 2.1 »Info« – opredelitev modela
za usposabljanja učiteljev v večjezičnih okoljih (2004-2007) in med-
2 Robert C. Gardner, Social psychology and second language learning. The narodna projekta Comenius 2.1 »Promocija manjšinskih jezikov v
role of attitudes and motivation (London: Edward Arnold, 1985). večjezičnih območjih s poudarkom na izobraževanju učiteljev in
učiteljic« (2003-2006), nosilka Nives Zudič Antonič.
3 Colin Baker, Attitudes and Language (Clevendon: Multilingual Ma-
tters, 1992).
