Page 22 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 22
dia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 22Kulturni cilji: Izhajajoč iz Evropskega referenčnega okvi-
Medkulturno vzgojo in vzgojo za različnost je ra,20 učenci ne morejo doseči pričakovanih kom-
hereditatipotrebno razvijati pri vseh predmetih, saj le tako petenc iz kurikula enkrat za vselej, saj gre za
lahko uresničujemo interdisciplinarnost, vzgojo fleksibilne kompetence, ki se uresničujejo pri
za razumevanje, za upravljanje kompleksnih po- uporabi jezika/jezikov v realnih komunikacij-
javov in za reševanje konfliktov. Cesari17 razlaga, skih situacijah, za kar je potrebna sposobnost
da gre za »pojav, ki ga je potrebno obravnavati v prilagajanja in dogovarjanja. Različni konteksti,
vsej svoji kompleksnosti in ga uresničevati preko raznoliki problemi, ki jih moramo reševati, nove,
globalnih pedagoških projektov.« nepredvidljive situacije, v katerih se znajdemo,
od nas zahtevajo ustrezno soočanje. V opisanih
Jezikovni cilji: situacijah je potrebno znati uporabljati/prilaga-
Za doseganje jezikovnih ciljev je nujno potreb- jati jezik, torej moramo usvojiti kreativno, dina-
na diferenciacija učnih načrtov in diferenci- mično jezikovno zmožnost. Če za komunikacijo
ran pouk, pri katerem nam je lahko v veliko po- znamo uporabljati enega ali več jezikov, to po-
moč informacijska komunikacijska tehnologija meni, da moramo poznati aktivne strategije, biti
(IKT) in integrirano učenje jezikov (CLIL). Po- moramo odprti, fleksibilni, prilagodljivi. Prip-
leg tega je potrebno diferencirati zmožnosti pri ravljeni se moramo znati učiti, kar pomeni, da
usvajanju različnih jezikov in pri doseganju raz- moramo:
ličnih spretnosti.
- usvojiti dinamično poznavanje stvari (jezi-
Kognitivni cilji: kovno in kulturno znanje)
Glede na to, da je temeljni cilj sodobnega pou-
čevanja jezikov ”učiti se učiti”, je potrebno pri - znati delati določene stvari s pomočjo
učencih razvijati in krepiti zavedanje vloge, ki jo ustreznih strategij
imajo kot učenci, razvijati spretnost samostojne-
ga učenja in zavedanje njegovega pomena, razvi- - znati biti, biti vešči na kognitivni, čustveni
jati odgovornost do učenja, kritično razmišljanje in kulturni ravni (v Referenčnem okviru21
in samovrednotenje.18 tki. eksistencialna kompetenca).
Diferenciacija pouka oziroma koncept pe- Izobraževanje učiteljev/-ic
dagoške variacije predpostavlja, da si v razredu Da bi razvijali vse naštete kompetence, je ključ-
zastavljamo za različne učence različne cilje, izbi- no ustrezno izobraževanje učiteljev/ic. Učitelj/
ramo različne vsebine, naloge, dejavnosti in upo- ica, ki poučuje jezik v večkulturnem in večjezič-
rabljamo različne pristope, tehnike, pripomoč- nem razredu, mora v prvi vrsti odlično pozna-
ke in upoštevamo različen ritem dela (v skladu z ti jezik, katerega poučuje, opremljen/a pa mora
osebnostjo, interesi, motivacijo, cilji, kulturo, na- biti tudi z novimi znanji s področja poučevanja
vadami, uspehom in stopnjo znanja jezika posa- in učenja jezika, zato se mora permanentno iz-
meznega učenca). Povezovanje različnih podro- obraževati na področju jezika, učenja in pouče-
čij, pogledov, ugotovitev »je praktičen odgovor vanja le-tega. Učitelj/ica, ki želi uspešno organi-
/…/ na drugačnost, heterogenost, spremenlji- zirati pouk, ki je osredinjen na učenca, mora biti
vost, nestabilnost, množičnost«.19 opremljen/a z ustreznim znanjem in védenjem,
iz okolja pa mora dobivati ustrezne spodbude in
17 Vittoria Cesari Lusso, “La dimensione interculturale nell’educazio- pomoč. Za sodobnega/o učitelja/ico tako ne za-
ne: riflessioni e riferimenti per l’azione pedagogica,” v L’educazione
interculturale, ur. Fulvio Poletti (Firenze: La Nuova Italia, 1992), 100. 20 Council of Europe, Common European Framework of Reference for
Languages: Learning, Teaching, Assessment (Cambridge: University
18 Ciliberti, Glottodidattica. Press, 2001).
19 Louise Dabène et al., Variations et rituels en classe de langue (Paris:
21 Council of Europe, Common European Framework of Reference for
Hatier-Crédif, 1990), 96. Languages: Learning, Teaching, Assessment (Cambridge: University
Press, 2001).
Medkulturno vzgojo in vzgojo za različnost je ra,20 učenci ne morejo doseči pričakovanih kom-
hereditatipotrebno razvijati pri vseh predmetih, saj le tako petenc iz kurikula enkrat za vselej, saj gre za
lahko uresničujemo interdisciplinarnost, vzgojo fleksibilne kompetence, ki se uresničujejo pri
za razumevanje, za upravljanje kompleksnih po- uporabi jezika/jezikov v realnih komunikacij-
javov in za reševanje konfliktov. Cesari17 razlaga, skih situacijah, za kar je potrebna sposobnost
da gre za »pojav, ki ga je potrebno obravnavati v prilagajanja in dogovarjanja. Različni konteksti,
vsej svoji kompleksnosti in ga uresničevati preko raznoliki problemi, ki jih moramo reševati, nove,
globalnih pedagoških projektov.« nepredvidljive situacije, v katerih se znajdemo,
od nas zahtevajo ustrezno soočanje. V opisanih
Jezikovni cilji: situacijah je potrebno znati uporabljati/prilaga-
Za doseganje jezikovnih ciljev je nujno potreb- jati jezik, torej moramo usvojiti kreativno, dina-
na diferenciacija učnih načrtov in diferenci- mično jezikovno zmožnost. Če za komunikacijo
ran pouk, pri katerem nam je lahko v veliko po- znamo uporabljati enega ali več jezikov, to po-
moč informacijska komunikacijska tehnologija meni, da moramo poznati aktivne strategije, biti
(IKT) in integrirano učenje jezikov (CLIL). Po- moramo odprti, fleksibilni, prilagodljivi. Prip-
leg tega je potrebno diferencirati zmožnosti pri ravljeni se moramo znati učiti, kar pomeni, da
usvajanju različnih jezikov in pri doseganju raz- moramo:
ličnih spretnosti.
- usvojiti dinamično poznavanje stvari (jezi-
Kognitivni cilji: kovno in kulturno znanje)
Glede na to, da je temeljni cilj sodobnega pou-
čevanja jezikov ”učiti se učiti”, je potrebno pri - znati delati določene stvari s pomočjo
učencih razvijati in krepiti zavedanje vloge, ki jo ustreznih strategij
imajo kot učenci, razvijati spretnost samostojne-
ga učenja in zavedanje njegovega pomena, razvi- - znati biti, biti vešči na kognitivni, čustveni
jati odgovornost do učenja, kritično razmišljanje in kulturni ravni (v Referenčnem okviru21
in samovrednotenje.18 tki. eksistencialna kompetenca).
Diferenciacija pouka oziroma koncept pe- Izobraževanje učiteljev/-ic
dagoške variacije predpostavlja, da si v razredu Da bi razvijali vse naštete kompetence, je ključ-
zastavljamo za različne učence različne cilje, izbi- no ustrezno izobraževanje učiteljev/ic. Učitelj/
ramo različne vsebine, naloge, dejavnosti in upo- ica, ki poučuje jezik v večkulturnem in večjezič-
rabljamo različne pristope, tehnike, pripomoč- nem razredu, mora v prvi vrsti odlično pozna-
ke in upoštevamo različen ritem dela (v skladu z ti jezik, katerega poučuje, opremljen/a pa mora
osebnostjo, interesi, motivacijo, cilji, kulturo, na- biti tudi z novimi znanji s področja poučevanja
vadami, uspehom in stopnjo znanja jezika posa- in učenja jezika, zato se mora permanentno iz-
meznega učenca). Povezovanje različnih podro- obraževati na področju jezika, učenja in pouče-
čij, pogledov, ugotovitev »je praktičen odgovor vanja le-tega. Učitelj/ica, ki želi uspešno organi-
/…/ na drugačnost, heterogenost, spremenlji- zirati pouk, ki je osredinjen na učenca, mora biti
vost, nestabilnost, množičnost«.19 opremljen/a z ustreznim znanjem in védenjem,
iz okolja pa mora dobivati ustrezne spodbude in
17 Vittoria Cesari Lusso, “La dimensione interculturale nell’educazio- pomoč. Za sodobnega/o učitelja/ico tako ne za-
ne: riflessioni e riferimenti per l’azione pedagogica,” v L’educazione
interculturale, ur. Fulvio Poletti (Firenze: La Nuova Italia, 1992), 100. 20 Council of Europe, Common European Framework of Reference for
Languages: Learning, Teaching, Assessment (Cambridge: University
18 Ciliberti, Glottodidattica. Press, 2001).
19 Louise Dabène et al., Variations et rituels en classe de langue (Paris:
21 Council of Europe, Common European Framework of Reference for
Hatier-Crédif, 1990), 96. Languages: Learning, Teaching, Assessment (Cambridge: University
Press, 2001).
