Page 20 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 20
dmetu, pri katerikoli vsebini in v okviru učn-studia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 20še bolj predani svojemu delu;12 potrebujejo nova,
ih načrtov prav vseh predmetov.10 drugačna, sodobna gradiva; z učenci in s sodelav-
hereditati ci morajo vzpostavljati uspešne medsebojne od-
Sodobno poučevanje jezikov: izzivi nose; povezovati se morajo z okoljem in iz njega
za prihodnost (vzgoja za večjezičnost črpati informacije, odgovore, spodbude in izzi-
in diferenciacija) ve.13
Poučevanje italijanskega jezika kot manjšinske- Sodobni pouk jezika temelji na komunika-
ga jezika ima na območju Slovenske Istre dolgo- tivnem pristopu in razvijanju medkulturne spo-
letno tradicijo, na katero smo lahko upravičeno razumevalne zmožnosti: pouk je osredinjen na
ponosni. Časi in razmere v družbi (migracijski učenca in izhaja iz učenčevih komunikacijskih
procesi, globalizacija, vloga in pomen angleške- potreb; usmerjen je na proces učenja in upošte-
ga jezika,…) so vplivali tudi na učenje in pouče- va različne sloge učenja; upošteva dejstvo, da so
vanje italijanskega jezika in na delo v razredu, saj jezik, kultura in družba povezani in da je torej
se je spremenil odnos do jezika, njegova vloga in posameznikov mikrokozmos odraz družbene-
znanje le-tega. Za vse več učencev v šolah z itali- ga makrokozmosa; med učitelji in učenci vladajo
janskim učnim jezikom ta mnogokrat ni več ma- enakopravni odnosi, kar pri učencu spodbuja in
terni jezik (J1), v šolah s slovenskim učnim jezi- krepi odgovornost in samostojnost; pouk vklju-
kom pa za vse več učencev ni več jezik okolja (J2), čuje rabo informacijske komunikacijske tehno-
ampak tuj jezik (TJ).11 logije (IKT).
Sprašujemo se, kakšen pouk organizirati, če Prva učenčeva potreba pri usvajanju jezika
želimo slediti ciljem sodobne šole, ki so tudi ci- in vzgoji za različnost je sprejemanje vrstnikov
lji sodobne družbe (med šolo in družbo vlada di- in učiteljev. Učitelji naj bi v prvi vrsti zagotavlja-
alektičen odnos: šola naj bi izobraževala in vzga- li mirno, varno in spodbudno okolje, ki ugodno
jala na način, ki ga velevajo potrebe družbe). Šola vpliva na učenje.14 Zanimiv in skrbno pripravljen
kot odraz širše družbene skupnosti učiteljem na- pouk, ki je v skladu s starostjo, potrebami, inte-
laga, da uresničujejo izobraževalne in vzgojne ci- resi, predznanjem in sposobnostmi učencev, bo
lje, a učitelji so v heterogenih razredih postavlje- dodatno prispeval ne le k motivaciji, ampak tudi
ni pred zelo zahtevno in kompleksno situacijo, k razvijanju samostojnosti in sprejemanju odgo-
saj morajo, če želijo motivirati svoje učence, biti vornosti za lastno učenje. V varni in na spoštlji-
vih odnosih temelječi šolski skupnosti bo učenec
10 Primerjaj Nives Zudič Antonič, »Italijanščina kot prvi jezik v lahko nadgrajeval svoje znanje, razvijal talente in
manjšinskih šolah Slovenske Istre,« v Izobraževanje za dvojezičnost potencial, kar bo prispevalo tudi k njegovi oseb-
v kontekstu evropskih integracijskih procesov: učinkovitost dvojezičnih mo- nostni rasti.
delov izobraževanja v etnično mešanih okoljih Slovenije, ur. Lucija Čok
(Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sre- Zaradi naštetih razlogov je potrebno v pou-
dišče, Založba Annales, 2009); Nives Zudič Antonič in Anja Zor- čevanje/učenje jezikov vnesti spremembe. V vseh
man, »Izobraževanje učiteljev in medkulturna vzgoja,« v Vzgajati k metodoloških pristopih, ki so bili v veljavi v pre-
različnosti: interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slove- teklosti, lahko najdemo konstante, katerim se je
nijo, ur. Norina Bogatec in Nives Zudič Antonič (Koper: Univer- v različnih obdobjih dajalo različen pomen. To
za na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzite-
tna založba Annales, 2014a); Neva Čebron, »An Investigation into 12 Nives Zudič Antonič in Anja Zorman, »Izobraževanje učiteljev in
Intercultural Communication Issues in High School Curricula in medkulturna vzgoja,« v Vzgajati k različnosti: interdisciplinarna pri-
Italy, Slovenia and Turkey,« Journal of foreign language teaching and merjalna raziskava med Italijo in Slovenijo, ur. Norina Bogatec in Ni-
applied linguistics (2014). ves Zudič Antonič (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-
-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2014a).
11 Glej Čok, Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integra-
cijskih procesov. Nives Zudič Antonič, »Razvijanje medkulturne in 13 Nives Zudič Antonič in Metka Malčič, »Bisogni emersi,« v Pro-
sporazumevalne zmožnosti pri pouku tujega/drugega jezika v Slo- getto Info: La ricerca e il modello di formazione europeo , ur. Olimpia Ra-
veniji,« v Brez spopada: kultur, spolov, generacij, ur. Veronika Taš- som (Bolzano: Istitut Pedagogich Ladin, 2007b).
ner et al. (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009).
14 Glej Anna Ciliberti, Glottodidattica: per una cultura dell' insegnamento
linguistico.
ih načrtov prav vseh predmetov.10 drugačna, sodobna gradiva; z učenci in s sodelav-
hereditati ci morajo vzpostavljati uspešne medsebojne od-
Sodobno poučevanje jezikov: izzivi nose; povezovati se morajo z okoljem in iz njega
za prihodnost (vzgoja za večjezičnost črpati informacije, odgovore, spodbude in izzi-
in diferenciacija) ve.13
Poučevanje italijanskega jezika kot manjšinske- Sodobni pouk jezika temelji na komunika-
ga jezika ima na območju Slovenske Istre dolgo- tivnem pristopu in razvijanju medkulturne spo-
letno tradicijo, na katero smo lahko upravičeno razumevalne zmožnosti: pouk je osredinjen na
ponosni. Časi in razmere v družbi (migracijski učenca in izhaja iz učenčevih komunikacijskih
procesi, globalizacija, vloga in pomen angleške- potreb; usmerjen je na proces učenja in upošte-
ga jezika,…) so vplivali tudi na učenje in pouče- va različne sloge učenja; upošteva dejstvo, da so
vanje italijanskega jezika in na delo v razredu, saj jezik, kultura in družba povezani in da je torej
se je spremenil odnos do jezika, njegova vloga in posameznikov mikrokozmos odraz družbene-
znanje le-tega. Za vse več učencev v šolah z itali- ga makrokozmosa; med učitelji in učenci vladajo
janskim učnim jezikom ta mnogokrat ni več ma- enakopravni odnosi, kar pri učencu spodbuja in
terni jezik (J1), v šolah s slovenskim učnim jezi- krepi odgovornost in samostojnost; pouk vklju-
kom pa za vse več učencev ni več jezik okolja (J2), čuje rabo informacijske komunikacijske tehno-
ampak tuj jezik (TJ).11 logije (IKT).
Sprašujemo se, kakšen pouk organizirati, če Prva učenčeva potreba pri usvajanju jezika
želimo slediti ciljem sodobne šole, ki so tudi ci- in vzgoji za različnost je sprejemanje vrstnikov
lji sodobne družbe (med šolo in družbo vlada di- in učiteljev. Učitelji naj bi v prvi vrsti zagotavlja-
alektičen odnos: šola naj bi izobraževala in vzga- li mirno, varno in spodbudno okolje, ki ugodno
jala na način, ki ga velevajo potrebe družbe). Šola vpliva na učenje.14 Zanimiv in skrbno pripravljen
kot odraz širše družbene skupnosti učiteljem na- pouk, ki je v skladu s starostjo, potrebami, inte-
laga, da uresničujejo izobraževalne in vzgojne ci- resi, predznanjem in sposobnostmi učencev, bo
lje, a učitelji so v heterogenih razredih postavlje- dodatno prispeval ne le k motivaciji, ampak tudi
ni pred zelo zahtevno in kompleksno situacijo, k razvijanju samostojnosti in sprejemanju odgo-
saj morajo, če želijo motivirati svoje učence, biti vornosti za lastno učenje. V varni in na spoštlji-
vih odnosih temelječi šolski skupnosti bo učenec
10 Primerjaj Nives Zudič Antonič, »Italijanščina kot prvi jezik v lahko nadgrajeval svoje znanje, razvijal talente in
manjšinskih šolah Slovenske Istre,« v Izobraževanje za dvojezičnost potencial, kar bo prispevalo tudi k njegovi oseb-
v kontekstu evropskih integracijskih procesov: učinkovitost dvojezičnih mo- nostni rasti.
delov izobraževanja v etnično mešanih okoljih Slovenije, ur. Lucija Čok
(Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sre- Zaradi naštetih razlogov je potrebno v pou-
dišče, Založba Annales, 2009); Nives Zudič Antonič in Anja Zor- čevanje/učenje jezikov vnesti spremembe. V vseh
man, »Izobraževanje učiteljev in medkulturna vzgoja,« v Vzgajati k metodoloških pristopih, ki so bili v veljavi v pre-
različnosti: interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slove- teklosti, lahko najdemo konstante, katerim se je
nijo, ur. Norina Bogatec in Nives Zudič Antonič (Koper: Univer- v različnih obdobjih dajalo različen pomen. To
za na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzite-
tna založba Annales, 2014a); Neva Čebron, »An Investigation into 12 Nives Zudič Antonič in Anja Zorman, »Izobraževanje učiteljev in
Intercultural Communication Issues in High School Curricula in medkulturna vzgoja,« v Vzgajati k različnosti: interdisciplinarna pri-
Italy, Slovenia and Turkey,« Journal of foreign language teaching and merjalna raziskava med Italijo in Slovenijo, ur. Norina Bogatec in Ni-
applied linguistics (2014). ves Zudič Antonič (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-
-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2014a).
11 Glej Čok, Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integra-
cijskih procesov. Nives Zudič Antonič, »Razvijanje medkulturne in 13 Nives Zudič Antonič in Metka Malčič, »Bisogni emersi,« v Pro-
sporazumevalne zmožnosti pri pouku tujega/drugega jezika v Slo- getto Info: La ricerca e il modello di formazione europeo , ur. Olimpia Ra-
veniji,« v Brez spopada: kultur, spolov, generacij, ur. Veronika Taš- som (Bolzano: Istitut Pedagogich Ladin, 2007b).
ner et al. (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009).
14 Glej Anna Ciliberti, Glottodidattica: per una cultura dell' insegnamento
linguistico.
