Page 18 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 18
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 18več 200-metrska oddaljenost od vasi. Takšne nji-znega vrta« (prim. Počkar 1998, 58–60) oziroma
ve so bile deležne tudi izdatnejšega gnojenja in njiv, ki so vzdržale sušo ter tako zagotavljale pri-
hereditatinasploh večje pozornosti. delek, je bil tu tesno povezan s poplavno ravnico.
Resen strah pred sušo, ki se najsiloviteje in hitro
Tako so na Drnovem usedline iz vaške Ki- pokaže predvsem na zgornjem, peščenem polju
larjeve ali Jakšave mlake uporabljali prav za gno- (prim. Teppey 1971, 22) slikovito opiše naslednji
jenje dveh za pridelavo vrtnin najpomembnejših stavek, ki se nanaša na zgornje polje: »Pri nas je
ledin Zevniki in Breg (Rihter 2014, 39). namreč samo takrat dobra letina, ako naše bra-
te preko Sotle zaliva voda, to se pravi: Ako pole-
Iz zelnikov v spodnjem polju se sedaj pres- ti ali vsaj v času glavne rasti dvakrat ali trikrat na
tavimo v vasi, na stare savske ježe, oz. na vaška teden dežuje. « (D. S. 1930, 11).
dvorišča, kjer se dvojnost življenja na meji obeh
svetov pokaže, tokrat v še manjši obliki kot pri O pripravnosti aluvialnih tal za intenzivne
ravnokar opisanih flančiščih in zelnikih, to je v gojitvene potrebe na tem področju prvič slišimo
t. i. zgodnjih in poznih gredah ali vrtih. Tudi ti v letu 1893 ko so ob Savi pri D. Skopicah želeli
so bili plod naravnih danosti in izbrane lege na- postaviti deželno trsnico – po napadu trtne uši –
selbin ter mikrotopografije posameznih dvorišč. ki bi proizvedla 0,5 mio cepljenih ameriških trt
letno.22 Po drugi svetovni vojni je trsnica pričela
Zgodnje in pozne grede/vrtovi delovati, in sicer na ledini Marof.23 Na tem mestu
Vpogled v mikrotopografijo planiranja posev- zgolj omenimo kmetijsko in gospodarsko inten-
kov na meji obeh ekoloških con, nam dajejo tudi ziviranje poplavne ravnice, ki je sledilo v prvih
pričevanja o hišnih vrtovih v vasi Brege, kjer se dveh desetletjih po koncu 2. svetovne vojne in ki
naselbinski deli severne polovice vasi deloma je vzpostavilo obsežne monokulturne nasade to-
usedajo na pleistocensko teraso/zgornje polje, s polov in njiv s krmnini in semenskimi rastlina-
spodnjimi deli dvorišč pa proti severu že preha- mi na obeh bregovih reke save med Krškim in
jajo v poplavno ravnico/spodnje polje, značilno Brežicami.
imenovano Vrti (Sl. 2). Vrtovi, kot deli spodnjih
koncev dvorišč, so bili ograjeni s pletenimi plo- Prisotnost ali bolje rečeno neposredna bli-
tovi iz vejevja, v katerih so bili značilni prehodi žina mokrega sveta je bila za preživetje v ravni-
im. prelozi. Severna polovica vasi Brege, torej ta, ci ključnega pomena. Poglejmo sedaj pobliže raz-
ki je neposredno mejila na spodnje polje, je imela lične vidike življenja z mokrim svetom.
vrtove na senčni in vlažnejši, prvi spodnji terasi
(Sl. 2). Južna polovica vasi, onkraj vaške ceste, pa Mokri svet Vrbine
je že v celoti stala na sončnejši, pleistocenski tera- Mnogo najnižjih predelov poplavne ravnice so v
si, a s prepustnejšo, prodnato prstjo. Bistvo razli- 19. stoletju uporabljali kot pašnike (Rihter 2010,
ke v legi obeh vrtov strne informator z severnega 34). Pašniki so tod ob izteku fevdalne dobe za-
dela vasi: »V južni polovici vasi je imel vsak svojo jemali nekaj sto hektarjev različnih kakovostnih
gredico skonca dvorišča, tam je bilo prej za saditi razredov. Med njimi so bile tudi mrtvice in ob-
spomladi. Ti so imeli vse poprej, mi pa vse kasne- močja s talno vodo na površju.24 Skupnih pašni-
je. Njim pa je ob suši vse prej vzelo kot nam. «20 kov (kot katastrsko vodene kulture) na zgornjem
Po tem principu so torej tod ravnali tudi pri vseh polju v k. o. Drnovo, razen redkih izjem tedaj
drugih kulturah na večjih njivskih površinah.21
V 20. stoletju vsakdo seveda te možnosti ni imel. 22 Dolenjske novice (1. 5. 1893).
Mnoge po nastanku mlajše kmetije namreč niso 23 Informator ZXF.
imele deležev v spodnjem rodovitnejšem polju 24 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
(prim. Rihter 2015, 34–52 in Sl. 16). Princip »po-
VI), abecedni seznam posestnikov, zapisnik zemljiških parcel in ce-
20 Informator VER. nilni elaborat; za k. o. Krška vas – zapisnik zemljiških parcel, abece-
21 Informator VER, TTR, RAD, FSI, idr. dni seznam posestnikov in in cenilni elaborat ter za k. o. Leskovec
pri Krškem – grafični del (mapni list VII), abecedni seznam pose-
stnikov, zapisnik zemljiških parcel in in cenilni elaborat (gl. Litera-
tura).
ve so bile deležne tudi izdatnejšega gnojenja in njiv, ki so vzdržale sušo ter tako zagotavljale pri-
hereditatinasploh večje pozornosti. delek, je bil tu tesno povezan s poplavno ravnico.
Resen strah pred sušo, ki se najsiloviteje in hitro
Tako so na Drnovem usedline iz vaške Ki- pokaže predvsem na zgornjem, peščenem polju
larjeve ali Jakšave mlake uporabljali prav za gno- (prim. Teppey 1971, 22) slikovito opiše naslednji
jenje dveh za pridelavo vrtnin najpomembnejših stavek, ki se nanaša na zgornje polje: »Pri nas je
ledin Zevniki in Breg (Rihter 2014, 39). namreč samo takrat dobra letina, ako naše bra-
te preko Sotle zaliva voda, to se pravi: Ako pole-
Iz zelnikov v spodnjem polju se sedaj pres- ti ali vsaj v času glavne rasti dvakrat ali trikrat na
tavimo v vasi, na stare savske ježe, oz. na vaška teden dežuje. « (D. S. 1930, 11).
dvorišča, kjer se dvojnost življenja na meji obeh
svetov pokaže, tokrat v še manjši obliki kot pri O pripravnosti aluvialnih tal za intenzivne
ravnokar opisanih flančiščih in zelnikih, to je v gojitvene potrebe na tem področju prvič slišimo
t. i. zgodnjih in poznih gredah ali vrtih. Tudi ti v letu 1893 ko so ob Savi pri D. Skopicah želeli
so bili plod naravnih danosti in izbrane lege na- postaviti deželno trsnico – po napadu trtne uši –
selbin ter mikrotopografije posameznih dvorišč. ki bi proizvedla 0,5 mio cepljenih ameriških trt
letno.22 Po drugi svetovni vojni je trsnica pričela
Zgodnje in pozne grede/vrtovi delovati, in sicer na ledini Marof.23 Na tem mestu
Vpogled v mikrotopografijo planiranja posev- zgolj omenimo kmetijsko in gospodarsko inten-
kov na meji obeh ekoloških con, nam dajejo tudi ziviranje poplavne ravnice, ki je sledilo v prvih
pričevanja o hišnih vrtovih v vasi Brege, kjer se dveh desetletjih po koncu 2. svetovne vojne in ki
naselbinski deli severne polovice vasi deloma je vzpostavilo obsežne monokulturne nasade to-
usedajo na pleistocensko teraso/zgornje polje, s polov in njiv s krmnini in semenskimi rastlina-
spodnjimi deli dvorišč pa proti severu že preha- mi na obeh bregovih reke save med Krškim in
jajo v poplavno ravnico/spodnje polje, značilno Brežicami.
imenovano Vrti (Sl. 2). Vrtovi, kot deli spodnjih
koncev dvorišč, so bili ograjeni s pletenimi plo- Prisotnost ali bolje rečeno neposredna bli-
tovi iz vejevja, v katerih so bili značilni prehodi žina mokrega sveta je bila za preživetje v ravni-
im. prelozi. Severna polovica vasi Brege, torej ta, ci ključnega pomena. Poglejmo sedaj pobliže raz-
ki je neposredno mejila na spodnje polje, je imela lične vidike življenja z mokrim svetom.
vrtove na senčni in vlažnejši, prvi spodnji terasi
(Sl. 2). Južna polovica vasi, onkraj vaške ceste, pa Mokri svet Vrbine
je že v celoti stala na sončnejši, pleistocenski tera- Mnogo najnižjih predelov poplavne ravnice so v
si, a s prepustnejšo, prodnato prstjo. Bistvo razli- 19. stoletju uporabljali kot pašnike (Rihter 2010,
ke v legi obeh vrtov strne informator z severnega 34). Pašniki so tod ob izteku fevdalne dobe za-
dela vasi: »V južni polovici vasi je imel vsak svojo jemali nekaj sto hektarjev različnih kakovostnih
gredico skonca dvorišča, tam je bilo prej za saditi razredov. Med njimi so bile tudi mrtvice in ob-
spomladi. Ti so imeli vse poprej, mi pa vse kasne- močja s talno vodo na površju.24 Skupnih pašni-
je. Njim pa je ob suši vse prej vzelo kot nam. «20 kov (kot katastrsko vodene kulture) na zgornjem
Po tem principu so torej tod ravnali tudi pri vseh polju v k. o. Drnovo, razen redkih izjem tedaj
drugih kulturah na večjih njivskih površinah.21
V 20. stoletju vsakdo seveda te možnosti ni imel. 22 Dolenjske novice (1. 5. 1893).
Mnoge po nastanku mlajše kmetije namreč niso 23 Informator ZXF.
imele deležev v spodnjem rodovitnejšem polju 24 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
(prim. Rihter 2015, 34–52 in Sl. 16). Princip »po-
VI), abecedni seznam posestnikov, zapisnik zemljiških parcel in ce-
20 Informator VER. nilni elaborat; za k. o. Krška vas – zapisnik zemljiških parcel, abece-
21 Informator VER, TTR, RAD, FSI, idr. dni seznam posestnikov in in cenilni elaborat ter za k. o. Leskovec
pri Krškem – grafični del (mapni list VII), abecedni seznam pose-
stnikov, zapisnik zemljiških parcel in in cenilni elaborat (gl. Litera-
tura).
