Page 19 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 19
ia universitatisskorajda ni bilo (Rihter 2015, 37). Sredi prve po- jalo še nekaj manjših, nepovezanih vodnih povr-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 19 lovice 20. stoletja so bile največje pašne površine, šin ob poti na Gorenje prude:
še vedno omejene na poplavno ravnico. Med nji-
mi so bile ponekod še vedno odprte vodne povr- Spina je bila živa v vseh obdobjih leta. /.../
šine s talno vodo in tudi mrtvice. Različne obli- Dolga je bila do 150 m in široka 30 m. /.../
ke vodnih površin so pestrile okolico, v okviru Na bregu struge /.../ je peljala pot na Gore-
paše pa so bile pomembne predvsem zaradi na- nji prud. V tej brežini je bil tudi kos poti do
pajanja živine (Vodopivec 2008, p. 72). vode. Tu so kmetje pripeljali namakat lan.
Na desno stran, za brežino, je bila zelo glo-
Do leta 1941 je obstajala učinkovita izraba boka voda. Tam so na posebno pripravljeni,
mokrega sveta tam, kjer so bile vodne površine zbiti in z bekovimi šibami povezan les, nala-
še prisotne. Glede na oddaljenost od naselbin- gali pripeljani lan. (Lan je bilo treba populi-
skih delov je šlo po naši presoji (s kriterijem mož- ti, ga skrbno zlagati v pesti, ker so se krogli-
nosti za koriščenje) za 4 skupine vodovja, pone- ce z glavicami sprijele skupaj in se niso dale
kod brez izrazitih meja pri prehodu iz ene oblike več ločiti. Po tem smo te pesti /.../ skupaj, na
v drugo: vzkriž, zložili in snop zvezali. Te snope smo
postavljali v rastave, ampak ne kot druge
1. vodne površine v neposredni bližini vasi ali vrste žita, te smo zlagali pokonci, na glavice.
znotraj njenega obsega (vaške mlake, talna /.../ Preden so jih zložili v vodo, so jim morali
voda), na posebnem grebenu potrgati glavice – to je
bilo laneno seme, ki se sedaj že trosi po kru-
2. vodovje znotraj obsega vaškega polja ali na hu pred peko in v še veliko drugih stvari daje.
njegovem obrobju (talna voda, stalni (po- ). Čez te snope so položili težke trame, na-
tok) in občasni izviri), nje pa še težke kamne, da jih je prekrila voda.
/.../ Po približno treh tednih so šli in ta lan iz
3. voda v oddaljenih pašnikih Vrbine (mrtvi- vode naložili na voz ter ga pripeljali v bližino
ce) in doma na travnik. Za to je bila najbolj primer-
nja jesen z meglo. Z voza so jemali snop za
4. glavni tok Save (tekoča voda). snopom ...(Vodopivec 2008, p. 77–7825).
V vseh naštetih conah so se odvijale različ- S posevki lanu in konoplje so praviloma v
ne oblike paše in številne druge dejavnosti, ki jih vseh vaseh povezane tudi skoraj izključno njive
predstavljamo v nadaljevanju. v poplavni ravnici.
Mokro godenje lanu Ribolov
Mokro godenje lanu v mrtvici je bilo v obravna- O t. i. športnem ribolovu v času pred 1945 na ob-
vanih vaseh do slej izpričano le na G. Skopicah močju naše obravnave, ne poročajo nikjer. Sa-
na ledini Spina, kjer so to opravilo dokumenti- vski ribolov je bil v drugi četrtini 20. stoletja tod
rano izvajali še v 1930-tih letih. Povsod drugod predmet zakupa, z njim pa so se ukvarjali različ-
so v tem času izvajali le še vlažno godenje lanu na ni posamezniki. V obravnavanih vaseh so to bili
travnikih ali njivah v nesposredni bližini vasi. To brodniki in tisti z malo ali nič zemljišč, vendar
povezujemo z dejstvom, da so mrtvice v večjem ne množično. Iz vasi bližje regulirani Savi (Brege
številu tedaj obstajale le še na skopiškem. Da- in Mrtvice) je poimensko znanih nekaj ribičev,
nost so s pridom izkoriščali, seveda premišljeno ki so lovili ribe za blagovno menjavo. Navkljub
do drugih odprtih vodnih virov, v katerih so na- temu je bilo na individualni ravni posameznih
pajali živino ali prali tkanine. Znano je namreč,
da namakanje lanu poleg smradu, povzroča tudi 25 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objav-
toksikacijo vodnih virov (prim. Hoffmann 1996, ljen pri Rihter (2010, 25–26).
645; 2008, 48). Tozadevno je pomembno, da je
na Spini, poleg ene večje vodne površine, obsta-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 19 lovice 20. stoletja so bile največje pašne površine, šin ob poti na Gorenje prude:
še vedno omejene na poplavno ravnico. Med nji-
mi so bile ponekod še vedno odprte vodne povr- Spina je bila živa v vseh obdobjih leta. /.../
šine s talno vodo in tudi mrtvice. Različne obli- Dolga je bila do 150 m in široka 30 m. /.../
ke vodnih površin so pestrile okolico, v okviru Na bregu struge /.../ je peljala pot na Gore-
paše pa so bile pomembne predvsem zaradi na- nji prud. V tej brežini je bil tudi kos poti do
pajanja živine (Vodopivec 2008, p. 72). vode. Tu so kmetje pripeljali namakat lan.
Na desno stran, za brežino, je bila zelo glo-
Do leta 1941 je obstajala učinkovita izraba boka voda. Tam so na posebno pripravljeni,
mokrega sveta tam, kjer so bile vodne površine zbiti in z bekovimi šibami povezan les, nala-
še prisotne. Glede na oddaljenost od naselbin- gali pripeljani lan. (Lan je bilo treba populi-
skih delov je šlo po naši presoji (s kriterijem mož- ti, ga skrbno zlagati v pesti, ker so se krogli-
nosti za koriščenje) za 4 skupine vodovja, pone- ce z glavicami sprijele skupaj in se niso dale
kod brez izrazitih meja pri prehodu iz ene oblike več ločiti. Po tem smo te pesti /.../ skupaj, na
v drugo: vzkriž, zložili in snop zvezali. Te snope smo
postavljali v rastave, ampak ne kot druge
1. vodne površine v neposredni bližini vasi ali vrste žita, te smo zlagali pokonci, na glavice.
znotraj njenega obsega (vaške mlake, talna /.../ Preden so jih zložili v vodo, so jim morali
voda), na posebnem grebenu potrgati glavice – to je
bilo laneno seme, ki se sedaj že trosi po kru-
2. vodovje znotraj obsega vaškega polja ali na hu pred peko in v še veliko drugih stvari daje.
njegovem obrobju (talna voda, stalni (po- ). Čez te snope so položili težke trame, na-
tok) in občasni izviri), nje pa še težke kamne, da jih je prekrila voda.
/.../ Po približno treh tednih so šli in ta lan iz
3. voda v oddaljenih pašnikih Vrbine (mrtvi- vode naložili na voz ter ga pripeljali v bližino
ce) in doma na travnik. Za to je bila najbolj primer-
nja jesen z meglo. Z voza so jemali snop za
4. glavni tok Save (tekoča voda). snopom ...(Vodopivec 2008, p. 77–7825).
V vseh naštetih conah so se odvijale različ- S posevki lanu in konoplje so praviloma v
ne oblike paše in številne druge dejavnosti, ki jih vseh vaseh povezane tudi skoraj izključno njive
predstavljamo v nadaljevanju. v poplavni ravnici.
Mokro godenje lanu Ribolov
Mokro godenje lanu v mrtvici je bilo v obravna- O t. i. športnem ribolovu v času pred 1945 na ob-
vanih vaseh do slej izpričano le na G. Skopicah močju naše obravnave, ne poročajo nikjer. Sa-
na ledini Spina, kjer so to opravilo dokumenti- vski ribolov je bil v drugi četrtini 20. stoletja tod
rano izvajali še v 1930-tih letih. Povsod drugod predmet zakupa, z njim pa so se ukvarjali različ-
so v tem času izvajali le še vlažno godenje lanu na ni posamezniki. V obravnavanih vaseh so to bili
travnikih ali njivah v nesposredni bližini vasi. To brodniki in tisti z malo ali nič zemljišč, vendar
povezujemo z dejstvom, da so mrtvice v večjem ne množično. Iz vasi bližje regulirani Savi (Brege
številu tedaj obstajale le še na skopiškem. Da- in Mrtvice) je poimensko znanih nekaj ribičev,
nost so s pridom izkoriščali, seveda premišljeno ki so lovili ribe za blagovno menjavo. Navkljub
do drugih odprtih vodnih virov, v katerih so na- temu je bilo na individualni ravni posameznih
pajali živino ali prali tkanine. Znano je namreč,
da namakanje lanu poleg smradu, povzroča tudi 25 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objav-
toksikacijo vodnih virov (prim. Hoffmann 1996, ljen pri Rihter (2010, 25–26).
645; 2008, 48). Tozadevno je pomembno, da je
na Spini, poleg ene večje vodne površine, obsta-
