Page 20 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 20
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 20kmetij obvladovanje številnih ribolovnih veščinso jih že prodajali, npr. Salmič. Ribič Zor-
zabeleženo marsikje. ko si je sam pletel ribiške mreže. Lovili so na
hereditati križ. Dobili so mrene in ploske, včasih tudi
Poglejmo sedaj ugotovitve o stanju voda in kakšnega soma. Največ je bilo ploskov.27
zmožnostih za ribolov v vaseh od zahoda pro- Zorko je lovil tudi s sakom, največ je bilo
ti vzhodu. Na Drnovskem spodnjem polju za- ploskov, ki pa so vsi po nafti smrdeli.28 Vča-
radi nestanovitne narave zastalega vodovja (ni- sih so lovili tudi menke.29
hanje talne vode) in drugih dejavnikov (tacanje
živine in prisotnost domače perjadi) stalno pri- Z ribolovom so se na Bregah pred drugo svetov-
sotnih rib v 20. stoletju ni bilo nikjer. Na ob- no vojno ukvarjali poleg Zorka, še Kočevar in Ju-
močju Breg smo glede na število mest s stoječo dež.
ali zastalo vodo (npr. Velike vode, Globajnk ali
Zlatičje), pričakovali, da bomo tam našli priče- Ker so bili tabarharji so si na ta način služili
vanja o prisotnosti rib in njih ribolovu (Rihter kruh. Mama so od njih kupili ali menjali ribe
2010, 31), sedaj pa je na podlagi dodatnih priče- za moko. Bile so to ribe velikosti do 20 cm in
vanj že jasno, da tu v tridesetih letih preteklega so imele veliko kosti.30
stoletja ni bilo rib, razen krajša ali daljša obdob-
ja za poplavami, kjer je šlo za naplavljene ribe, ki V vas je pripeljal žive v posodi napolnjeni z vo-
so jih za hrano seveda pobirali iz kotanj.26 Tu- do.31 Na Drnovem, pravijo, da so bile savske ribe
kajšnji manjši obseg talnega/zastalega vodovja malokdaj 25 cm velike, z njimi pa jih je zalagal
in s tem povezani nestanovitni življenjski pogo- stari ribič Zorko, im. tudi Zorkac z Breg,32 ki je
ji, so onemogočali preživetje in reprodukcijo ob lovil z mrežo.33 Brižani so pobirali/lovili napla-
povodnji naplavljenih rib. Vsa pričevanja o ribo- vljene ribe v starih strugah tudi po poplavah.
lovu na brižanskem, so torej že vezana izključ-
no na glavni savski tok. To je razvidno tudi po Podobno je bil ribolov v vasi Mrtvice prilo-
izpričanih ribolovnih vrstah v vasi Brege: somi, žnostno vezan na predele v starih strugah, sicer
veliko belic velikosti do 30 cm in občasno sulci pa ob glavnem toku:
(Rihter 2010, 31). Nasprotno pa na Vihrah, v t.
i. vihranski vrbini, kjer so bile mrtvice tedaj še V kakšnih globanjkih ali tolmunčkih so lo-
ohranjene (npr. na ledini Struga/Spina), še zlas- vili, kjer je ostalo kaj rib. Šularu Martenk je
ti pa na več mestih na območju obojih Skopic, v imel tudi nekakšne hakle, pa šivanko lese-
t. i. skopiški vrbini, je bil pravi ribolov v mrtvi- no34 (prim. Sl. 3).
cah še zelo razširjen. O vodnatosti in življenjskih
pogojih tamkajšnjih mrtvic pričajo omembe rib- Pletenja mrež so se pri nejm učili še v povojnem
jih vrst in temu prilagojena ribiška oprema, ka- času.35 Sicer pa je bil omenjeni mož tudi eden iz-
kor bomo videli v nadaljevanju. Poglejmo sedaj med brodarjev na brižansko-mrtviškem brodu,
natančneje pričevanja o ribolovu v posameznih ki je v Vrbini, najverjetneje v bližini broda, po
vaseh, od tistih z bolj osušenimi mrtvicami, kjer pričevanju živel v nekakšni zemljanki.36 Splošno
so ribolov izvajali le še neposredno ob reki (Bre- znan pa je bil tudi kot ribič. Pri brodu je bila kas-
ge), do tistih, ki so v okviru svojega polja še imeli neje tudi brodarska hišica.
mrtvice (Vihre, G. in D. Skopice).
27 Informator IFS.
Na Bregah sta bila ribiča Salmič in Zorko. 28 Informator CAR, SJR.
Salmič je bil tudi brodar in kadar ni imel vo- 29 Informator RIB.
žnje, je lovil ribe. Takrat so ribe lovili na mre- 30 Informator VER.
žo in ne na trnke. Ribe so menjali za blago, 31 Informator BAS.
za kakšno moko ali drugo blago, nekateri pa 32 Informator TTR.
33 Informator PLO.
26 Informator OFL, IFS. 34 Informator KHR.
35 Informator RMI.
36 Informator RMI.
zabeleženo marsikje. ko si je sam pletel ribiške mreže. Lovili so na
hereditati križ. Dobili so mrene in ploske, včasih tudi
Poglejmo sedaj ugotovitve o stanju voda in kakšnega soma. Največ je bilo ploskov.27
zmožnostih za ribolov v vaseh od zahoda pro- Zorko je lovil tudi s sakom, največ je bilo
ti vzhodu. Na Drnovskem spodnjem polju za- ploskov, ki pa so vsi po nafti smrdeli.28 Vča-
radi nestanovitne narave zastalega vodovja (ni- sih so lovili tudi menke.29
hanje talne vode) in drugih dejavnikov (tacanje
živine in prisotnost domače perjadi) stalno pri- Z ribolovom so se na Bregah pred drugo svetov-
sotnih rib v 20. stoletju ni bilo nikjer. Na ob- no vojno ukvarjali poleg Zorka, še Kočevar in Ju-
močju Breg smo glede na število mest s stoječo dež.
ali zastalo vodo (npr. Velike vode, Globajnk ali
Zlatičje), pričakovali, da bomo tam našli priče- Ker so bili tabarharji so si na ta način služili
vanja o prisotnosti rib in njih ribolovu (Rihter kruh. Mama so od njih kupili ali menjali ribe
2010, 31), sedaj pa je na podlagi dodatnih priče- za moko. Bile so to ribe velikosti do 20 cm in
vanj že jasno, da tu v tridesetih letih preteklega so imele veliko kosti.30
stoletja ni bilo rib, razen krajša ali daljša obdob-
ja za poplavami, kjer je šlo za naplavljene ribe, ki V vas je pripeljal žive v posodi napolnjeni z vo-
so jih za hrano seveda pobirali iz kotanj.26 Tu- do.31 Na Drnovem, pravijo, da so bile savske ribe
kajšnji manjši obseg talnega/zastalega vodovja malokdaj 25 cm velike, z njimi pa jih je zalagal
in s tem povezani nestanovitni življenjski pogo- stari ribič Zorko, im. tudi Zorkac z Breg,32 ki je
ji, so onemogočali preživetje in reprodukcijo ob lovil z mrežo.33 Brižani so pobirali/lovili napla-
povodnji naplavljenih rib. Vsa pričevanja o ribo- vljene ribe v starih strugah tudi po poplavah.
lovu na brižanskem, so torej že vezana izključ-
no na glavni savski tok. To je razvidno tudi po Podobno je bil ribolov v vasi Mrtvice prilo-
izpričanih ribolovnih vrstah v vasi Brege: somi, žnostno vezan na predele v starih strugah, sicer
veliko belic velikosti do 30 cm in občasno sulci pa ob glavnem toku:
(Rihter 2010, 31). Nasprotno pa na Vihrah, v t.
i. vihranski vrbini, kjer so bile mrtvice tedaj še V kakšnih globanjkih ali tolmunčkih so lo-
ohranjene (npr. na ledini Struga/Spina), še zlas- vili, kjer je ostalo kaj rib. Šularu Martenk je
ti pa na več mestih na območju obojih Skopic, v imel tudi nekakšne hakle, pa šivanko lese-
t. i. skopiški vrbini, je bil pravi ribolov v mrtvi- no34 (prim. Sl. 3).
cah še zelo razširjen. O vodnatosti in življenjskih
pogojih tamkajšnjih mrtvic pričajo omembe rib- Pletenja mrež so se pri nejm učili še v povojnem
jih vrst in temu prilagojena ribiška oprema, ka- času.35 Sicer pa je bil omenjeni mož tudi eden iz-
kor bomo videli v nadaljevanju. Poglejmo sedaj med brodarjev na brižansko-mrtviškem brodu,
natančneje pričevanja o ribolovu v posameznih ki je v Vrbini, najverjetneje v bližini broda, po
vaseh, od tistih z bolj osušenimi mrtvicami, kjer pričevanju živel v nekakšni zemljanki.36 Splošno
so ribolov izvajali le še neposredno ob reki (Bre- znan pa je bil tudi kot ribič. Pri brodu je bila kas-
ge), do tistih, ki so v okviru svojega polja še imeli neje tudi brodarska hišica.
mrtvice (Vihre, G. in D. Skopice).
27 Informator IFS.
Na Bregah sta bila ribiča Salmič in Zorko. 28 Informator CAR, SJR.
Salmič je bil tudi brodar in kadar ni imel vo- 29 Informator RIB.
žnje, je lovil ribe. Takrat so ribe lovili na mre- 30 Informator VER.
žo in ne na trnke. Ribe so menjali za blago, 31 Informator BAS.
za kakšno moko ali drugo blago, nekateri pa 32 Informator TTR.
33 Informator PLO.
26 Informator OFL, IFS. 34 Informator KHR.
35 Informator RMI.
36 Informator RMI.
