Page 23 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 23
ia universitatishozidno krono nasipa Petrove škarpe, ki je preč- dejanskim pranjem so jih namreč najprej izko-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 23 no zapiral vhod v skopiški rokav, so bili na glo- ristili še za grobo sušenje spranega žita na pro-
bini do 3 m vidni tako ostanki lukenj in lesenih dišču, nakar so bile končno oprane tudi same.
pilotov – ostankov regulacijskih del (prim. Rih- Gljivam žitnih sneti, so se ob dozorevanju spo-
ter 2016a, 58; 2016b), kakor tudi zamuljene leče re spremenijale v temen prah, kar je imelo za po-
nekdanjih rečnih nivojev dna z izdatnimi količi- sledico temno obarvanost oziroma zaprašenost
nami lupin rečnih školjk. tudi sicer zdravih žitnih zrn. Takšno žito je za-
vrnil vsak mlinar, zato so bili viri tekoče in čiste
Nadaljujemo s pričevanji o ribolovu. Tudi vode takorekoč nujni.55 Čeravno v dobi številnih
druga poročila s Skopiškega potrjujejo zgoraj iz- vaških štirn, smo spomine, še večkrat pa prvo-
postavljene lokacije in vrste rib: Na Skopiškem osebna pričevanja o tem opravilu zabeležili pri
se je lovilo s saki in kadar je voda rasla se je grna- domala vsaki hiši/informatorju.
lo po vodi. Skopičani so večinoma lovili ob glav-
nem toku na ledini Pod krči ali do Cesarskega V tem oziru je na Gorenjih Skopicah velja-
(D. in G. cesarsko), kamor je sodil tudi rečni za- la nekoliko drugačna situacija, saj se je v eni od
liv im. Skopiški zaliv. Lovili so klece (tj. pisanica), vasi najbližjih starih savskih strug, preko ledi-
zelenke (tj. zelenike), žagarčke (t. s. ostriži), šlaje ne Perišče, pretakala tekoča voda – studenčni-
(tj. linje) idr.51 (gl. tudi Rihter 2010, 32). Uršula ca, ki je izvirala na ledini Studenec (gl. Ribolov).
Vodopivec opisuje Skopiški zaliv, kot nekakšen To danost so zaradi razmeroma majhne razdal-
zaton, ki se je običajno uporabljal za pranje pše- je od vasi (ca. 700 m), napram tisti do Save, s pri-
nice. To mesto drugi opisujejo kot jamo v Savi, z dom izkoriščali. Voz s tkaninami so pripeljali na
imenom Perina jama.52 Kadar so na tem mestu Perišče, kjer so perice stale v vodi in stepale rju-
ob spiranju žita nastavljali tudi sake, so ribe pri- he.
vabljali s trosenjem žita v vodo (gl. Perišča). Na-
dalje pravi tudi, da so nekateri ribe dvigovali iz Takrat, ko sem bila jaz na tem Perišču, je
vode s pomočjo koze. Ta pa je sestavni element meni segala do kolen. Bila je lepa, sončna
ribolova z mrežo po metodi, tod imenovani na lega, voda topla, ozadje poraslo, da je dela-
križ. O tej isti metodi ribolova govori tudi pri- lo zavetje. Enkratno. Voda je bila razlita par
čevanje: Mreže so pletli sami ali pa so jih od kje metrov na široko. Stezo čez vodo so kazali
dobili. Lovili so v Savi s štangami in locni, pa so zakopani kamni. V bližini so stali pa še trije
dvigovali.53 nižji kamni, katere so uporabljale perice kot
stojalo za njihova korita. (Vodopivec 2008, p.
Pranje tkanin in žit 65–6656).
Vasi so imele po regulaciji Save različno dolgo
pot do reke Save. V tridesetih letih preteklega S seboj so odpeljali korita po katerih so tolk-
stoletja v vaseh zahodno od Viher žehte pravilo- le in lug je tekel iz blaga ... (Vodopivec 2008,
ma niso več prali na Savi. V vaseh tedaj ni manj- p. 6457).
kalo vaških štirn, pa tudi privatne so bile vse bolj
pogoste.54 Predvsem so na Savi še vedno spirali Na območju Perišča je bila voda prisotna voda še
snetljivo žito in to opravilo je za sabo potegni- v 1960-tih.58
lo tudi pranje rjuh. Konopljene ali lanene spal-
ne rjuhe so imele ravno pri tem opravilu ključno Drugo lokacija za pranje perila na Gorenje-
vlogo oz. so bile sestavni del tega opravila. Pred skopiškem se nanaša na glavni savski tok, kot
stranska dejavnost ob spiranju snetljivega žita.
51 Informator BET.
52 Informator TXJ, ZXF. 55 Informator VER.
53 Informator RCD. 56 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
54 Informator STM, VER, idr.
objavljen pri Rihter (2010, 26).
57 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
objavljen pri Rihter (2010, 26).
58 Informator ZXF.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 23 no zapiral vhod v skopiški rokav, so bili na glo- ristili še za grobo sušenje spranega žita na pro-
bini do 3 m vidni tako ostanki lukenj in lesenih dišču, nakar so bile končno oprane tudi same.
pilotov – ostankov regulacijskih del (prim. Rih- Gljivam žitnih sneti, so se ob dozorevanju spo-
ter 2016a, 58; 2016b), kakor tudi zamuljene leče re spremenijale v temen prah, kar je imelo za po-
nekdanjih rečnih nivojev dna z izdatnimi količi- sledico temno obarvanost oziroma zaprašenost
nami lupin rečnih školjk. tudi sicer zdravih žitnih zrn. Takšno žito je za-
vrnil vsak mlinar, zato so bili viri tekoče in čiste
Nadaljujemo s pričevanji o ribolovu. Tudi vode takorekoč nujni.55 Čeravno v dobi številnih
druga poročila s Skopiškega potrjujejo zgoraj iz- vaških štirn, smo spomine, še večkrat pa prvo-
postavljene lokacije in vrste rib: Na Skopiškem osebna pričevanja o tem opravilu zabeležili pri
se je lovilo s saki in kadar je voda rasla se je grna- domala vsaki hiši/informatorju.
lo po vodi. Skopičani so večinoma lovili ob glav-
nem toku na ledini Pod krči ali do Cesarskega V tem oziru je na Gorenjih Skopicah velja-
(D. in G. cesarsko), kamor je sodil tudi rečni za- la nekoliko drugačna situacija, saj se je v eni od
liv im. Skopiški zaliv. Lovili so klece (tj. pisanica), vasi najbližjih starih savskih strug, preko ledi-
zelenke (tj. zelenike), žagarčke (t. s. ostriži), šlaje ne Perišče, pretakala tekoča voda – studenčni-
(tj. linje) idr.51 (gl. tudi Rihter 2010, 32). Uršula ca, ki je izvirala na ledini Studenec (gl. Ribolov).
Vodopivec opisuje Skopiški zaliv, kot nekakšen To danost so zaradi razmeroma majhne razdal-
zaton, ki se je običajno uporabljal za pranje pše- je od vasi (ca. 700 m), napram tisti do Save, s pri-
nice. To mesto drugi opisujejo kot jamo v Savi, z dom izkoriščali. Voz s tkaninami so pripeljali na
imenom Perina jama.52 Kadar so na tem mestu Perišče, kjer so perice stale v vodi in stepale rju-
ob spiranju žita nastavljali tudi sake, so ribe pri- he.
vabljali s trosenjem žita v vodo (gl. Perišča). Na-
dalje pravi tudi, da so nekateri ribe dvigovali iz Takrat, ko sem bila jaz na tem Perišču, je
vode s pomočjo koze. Ta pa je sestavni element meni segala do kolen. Bila je lepa, sončna
ribolova z mrežo po metodi, tod imenovani na lega, voda topla, ozadje poraslo, da je dela-
križ. O tej isti metodi ribolova govori tudi pri- lo zavetje. Enkratno. Voda je bila razlita par
čevanje: Mreže so pletli sami ali pa so jih od kje metrov na široko. Stezo čez vodo so kazali
dobili. Lovili so v Savi s štangami in locni, pa so zakopani kamni. V bližini so stali pa še trije
dvigovali.53 nižji kamni, katere so uporabljale perice kot
stojalo za njihova korita. (Vodopivec 2008, p.
Pranje tkanin in žit 65–6656).
Vasi so imele po regulaciji Save različno dolgo
pot do reke Save. V tridesetih letih preteklega S seboj so odpeljali korita po katerih so tolk-
stoletja v vaseh zahodno od Viher žehte pravilo- le in lug je tekel iz blaga ... (Vodopivec 2008,
ma niso več prali na Savi. V vaseh tedaj ni manj- p. 6457).
kalo vaških štirn, pa tudi privatne so bile vse bolj
pogoste.54 Predvsem so na Savi še vedno spirali Na območju Perišča je bila voda prisotna voda še
snetljivo žito in to opravilo je za sabo potegni- v 1960-tih.58
lo tudi pranje rjuh. Konopljene ali lanene spal-
ne rjuhe so imele ravno pri tem opravilu ključno Drugo lokacija za pranje perila na Gorenje-
vlogo oz. so bile sestavni del tega opravila. Pred skopiškem se nanaša na glavni savski tok, kot
stranska dejavnost ob spiranju snetljivega žita.
51 Informator BET.
52 Informator TXJ, ZXF. 55 Informator VER.
53 Informator RCD. 56 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
54 Informator STM, VER, idr.
objavljen pri Rihter (2010, 26).
57 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
objavljen pri Rihter (2010, 26).
58 Informator ZXF.
