Page 24 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 24
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 24Slednje opravilo je zahtevalo večje količine teko-mrtviški brod in kjer je bilo rečno dno drobnop-
če vode. V Gorenjeskopiški vrbini, na ledini Go- rodnato. Tu so tudi napajali živino. Vsa ta opra-
hereditatirenje cesarsko, v bližini Skopiškega zaliva, sta bilivila so opravljali na istem mestu, kajti drugod v
v brežino vsekani dve dostopni rampi do vode brižansko-mrtviški vrbini, so bili bregovi že str-
(gl. Gradbeni …): mi, ker so Savo gradili savski delavci.62 Drobno-
prodnato rečno dno in plitvino povsod navaja-
Oče je pripeljal voz s konicami do praga, tu jo kot temeljni pogoj za izvajanje teh del. Tudi
so naložili čeber z žehto. Mama je nanosila na Vihrah so prali pšenico v Savi, tjakaj so jo pe-
v drug čeber še tedensko perilo, v tretjega so ljali običajno s kobilo.63 Na Drnovem, ki je naj-
pa nanosili še snetljivo pšenico, da jo je op- bolj oddaljena vas od regulirane Save, je bila na-
rala v Savi. Ko je mama prala, sta oče in brat vada pranja žehte na reki že zelo redka. Opravilo
obrnila seno, jaz pa sem na naši obali (bili so so opravljali največ 2-krat letno, snetljivo žito pa
lastniki travnika nad reko, op. J. R. ) pazila se- je na Savi spiral komajda še kdo, še zlasti ne, če
stri. Brat in oče sta navezala na travniku štrik, so imeli pri hiši že štirno. Kadar so Drnovci ven-
da sva midva z bratom obešala rjuhe in po- darle prali žehto na Savi, so zapregli kravo in vse
tem še ostalo perilo /.../ Midve z mamo sva peljali na plitvino pri brižansko-mrtviškem bro-
zlagali rjuhe in perilo, ter jih pospravili v čeb- du, kjer so v plitvini perice ožemale rjuhe.64 To-
re, odvezale štrike, pospravile grablje. Moški rej na isto lokacijo, kot Brižani in Mrtvičani v
so pa oprali in skrtačili v vodi konja in kravi tem času. Ta predel je po savski regulaciji, zaobje-
ter jih napojili. No, oče pa je moral še pogle- mal še vse potrebne danosti tako za varen dostop,
dati v sak, če se je kaj slučajno zataknilo in je kakor tudi za nadalnje delo, ki je zahtevalo pli-
treba rešiti. Tako smo preživeli dan in se vsi tvino in ustrezno rečno dno. Ob vse bolj strmih
oprani in okopani vrnili domov. (Vodopivec brežinah, ki so nastajale v letih po rečni regula-
2008, p. 65–6659). ciji še zlasti na zahodnem delu obravnave, je bilo
takšnih mest postopoma vse manj.
Nekaj deset metrov gorvodno od ravnokar opi-
sanega mesta, so v zatonu, po Uršuli Vodopi- Lomljenje ledu in igre povezane z vodo
vec (ustno) imeli plavalci 6 stopnic za skakanje Tu je bilo v zimskem času tudi priljubljeno dr-
v vodo. To mesto oz. zaton, ki ga omenja, je po sališče, kamor so v 1930-tih prihajali otroci ra-
drugih virih prostor, ki so ga imenovali Perina znih imenitnikov iz Krškega.65 Drsali ali sličali66
jama na Savi (gl. Ribolov), drugod imenovan sko- so s sliči, tj. z doma narejenimi drsalkami (Rih-
piški zaliv. V lokalni zavesti gre tu za eno najpo- ter 2015, 183, prim. Počkar 1998, 285), običajno iz
membnejših mest na toku Save med Krškim in lesenih polen okovanih s kosom železa ali žeb-
Brežicami. Ta prostor je vsaj v 19. stoletju, naj- lji, namesto vezalk pa so včasih porabili konjske
močneje zaznamoval stik t. i. krškega prekopa z cugle.67 V toplejših mesecih so tu pluli s kadu-
skopiškim rokavom, ki je do tlej narekoval različ- jami, tj. lesenimi kadunjami za šopaje (goljenje)
ne zgodovinske meje (Rihter 2009; 2015, 61–69; prašiča (Rihter 2015, 183).
2016a, 58; 2016b, 151).
Dolenjeskopiški pastirji so igrali igre na ledu
Na Mrtvicah so v 19. stoletju še prali tka- na Šleglih (veliki in mali). Za lomljenje ledu pa
nine severno od ledine Stare vačke, v strugi, ki
so jo imenovali Prudi. To je bilo pred nami, kar 62 Informator VKC.
so starši povedali.60 Brižani so prali pšenico, ne- 63 Informator RMI.
kateri tudi perilo, na Sopin, na Sopini (im. tudi 64 Informator BAS.
Sprud ali Prud61), kjer je deloval brižanski/ 65 Informator DLJ.
66 Informator SJR, MIM, ANA, ZTD, idr.
59 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil 67 Informator DLJ.
objavljen pri Rihter (2010, 26).
60 Informator KHR.
61 Informatorja DIN, DIT, idr.
če vode. V Gorenjeskopiški vrbini, na ledini Go- rodnato. Tu so tudi napajali živino. Vsa ta opra-
hereditatirenje cesarsko, v bližini Skopiškega zaliva, sta bilivila so opravljali na istem mestu, kajti drugod v
v brežino vsekani dve dostopni rampi do vode brižansko-mrtviški vrbini, so bili bregovi že str-
(gl. Gradbeni …): mi, ker so Savo gradili savski delavci.62 Drobno-
prodnato rečno dno in plitvino povsod navaja-
Oče je pripeljal voz s konicami do praga, tu jo kot temeljni pogoj za izvajanje teh del. Tudi
so naložili čeber z žehto. Mama je nanosila na Vihrah so prali pšenico v Savi, tjakaj so jo pe-
v drug čeber še tedensko perilo, v tretjega so ljali običajno s kobilo.63 Na Drnovem, ki je naj-
pa nanosili še snetljivo pšenico, da jo je op- bolj oddaljena vas od regulirane Save, je bila na-
rala v Savi. Ko je mama prala, sta oče in brat vada pranja žehte na reki že zelo redka. Opravilo
obrnila seno, jaz pa sem na naši obali (bili so so opravljali največ 2-krat letno, snetljivo žito pa
lastniki travnika nad reko, op. J. R. ) pazila se- je na Savi spiral komajda še kdo, še zlasti ne, če
stri. Brat in oče sta navezala na travniku štrik, so imeli pri hiši že štirno. Kadar so Drnovci ven-
da sva midva z bratom obešala rjuhe in po- darle prali žehto na Savi, so zapregli kravo in vse
tem še ostalo perilo /.../ Midve z mamo sva peljali na plitvino pri brižansko-mrtviškem bro-
zlagali rjuhe in perilo, ter jih pospravili v čeb- du, kjer so v plitvini perice ožemale rjuhe.64 To-
re, odvezale štrike, pospravile grablje. Moški rej na isto lokacijo, kot Brižani in Mrtvičani v
so pa oprali in skrtačili v vodi konja in kravi tem času. Ta predel je po savski regulaciji, zaobje-
ter jih napojili. No, oče pa je moral še pogle- mal še vse potrebne danosti tako za varen dostop,
dati v sak, če se je kaj slučajno zataknilo in je kakor tudi za nadalnje delo, ki je zahtevalo pli-
treba rešiti. Tako smo preživeli dan in se vsi tvino in ustrezno rečno dno. Ob vse bolj strmih
oprani in okopani vrnili domov. (Vodopivec brežinah, ki so nastajale v letih po rečni regula-
2008, p. 65–6659). ciji še zlasti na zahodnem delu obravnave, je bilo
takšnih mest postopoma vse manj.
Nekaj deset metrov gorvodno od ravnokar opi-
sanega mesta, so v zatonu, po Uršuli Vodopi- Lomljenje ledu in igre povezane z vodo
vec (ustno) imeli plavalci 6 stopnic za skakanje Tu je bilo v zimskem času tudi priljubljeno dr-
v vodo. To mesto oz. zaton, ki ga omenja, je po sališče, kamor so v 1930-tih prihajali otroci ra-
drugih virih prostor, ki so ga imenovali Perina znih imenitnikov iz Krškega.65 Drsali ali sličali66
jama na Savi (gl. Ribolov), drugod imenovan sko- so s sliči, tj. z doma narejenimi drsalkami (Rih-
piški zaliv. V lokalni zavesti gre tu za eno najpo- ter 2015, 183, prim. Počkar 1998, 285), običajno iz
membnejših mest na toku Save med Krškim in lesenih polen okovanih s kosom železa ali žeb-
Brežicami. Ta prostor je vsaj v 19. stoletju, naj- lji, namesto vezalk pa so včasih porabili konjske
močneje zaznamoval stik t. i. krškega prekopa z cugle.67 V toplejših mesecih so tu pluli s kadu-
skopiškim rokavom, ki je do tlej narekoval različ- jami, tj. lesenimi kadunjami za šopaje (goljenje)
ne zgodovinske meje (Rihter 2009; 2015, 61–69; prašiča (Rihter 2015, 183).
2016a, 58; 2016b, 151).
Dolenjeskopiški pastirji so igrali igre na ledu
Na Mrtvicah so v 19. stoletju še prali tka- na Šleglih (veliki in mali). Za lomljenje ledu pa
nine severno od ledine Stare vačke, v strugi, ki
so jo imenovali Prudi. To je bilo pred nami, kar 62 Informator VKC.
so starši povedali.60 Brižani so prali pšenico, ne- 63 Informator RMI.
kateri tudi perilo, na Sopin, na Sopini (im. tudi 64 Informator BAS.
Sprud ali Prud61), kjer je deloval brižanski/ 65 Informator DLJ.
66 Informator SJR, MIM, ANA, ZTD, idr.
59 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil 67 Informator DLJ.
objavljen pri Rihter (2010, 26).
60 Informator KHR.
61 Informatorja DIN, DIT, idr.
