Page 46 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 46
i so dopolnjevali oskrbo z drvami, še posebejstudia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 46ki so bili ponekod v uporabi le ob praznikih.295
tisti, ki niso imeli lastnih gozdov v krakovskih Uporabljali so jo tudi za izdelavo špal za špilje-
gozdovih.289 hereditati nje klobas296 in nosilnih kolov za dimljenje me-
sa.297 Nekateri Brižani so za nosilne kole pri
Vrba, beka (Salix viminalis) in še neka dru- dimljenju uporabljali tudi drenov les (Rihter
ga vrsta vrbe z od beke boljšimi lastnostmi za ve- 2010, 30), ki naj bi ga po nekaterih podatkih se-
zavo, je bila tedaj še povsod osnovna surovina kali nekje na Gmajni in pri nekaterih hišah upo-
za vezavo v vinogradništvu. Na Drnovem so jo rabljali tudi za špale,298 enako kakor maklenov
poleg tega, uporabljali tudi za žlimaje/žlemaje les (Rihter 2010, 30). Iz leske so izdelovali loc-
svinjskih črev.290 Brižanski pastirji so izdelovali nje za ribolov z mrežo na križ. Izbrane kole pre-
veliko izdelkov iz mladega vrbovega lubja, pezde- mera do 4 cm so ukrivili tako, da so jih z obe-
ce, piščalke in rogove.291 Na D. Skopicah so tako ma koncema potaknili v zemljo in pustili nekaj
izdelan rog imenovali horn292 (Rihter 2010, 30), dni (gl. Ribolov), da so se ukrivili. Pastirske pa-
prav tako na Drnovem.293 Uršula Vodopivec piše, lice so bile iz leske in praviloma okrašene z vzor-
da so jim med vojno, ko so bili izgnani v delovna ci napravljenimi z izmeničnim izrezovanjem lu-
taborišča v Nemčijo, Kočevarji posekali vse do- bja.299 Leska je bila po vseh vaseh nepogrešljiva
mače beke na dvorišču in po vrnitvi iz interna- za koljenje visokih sort fižola, v otroški igri pa
cije niso imeli s čim vezati. Zopet so se zatekli v za izdelavo lokov.300O široki uporabi leske govo-
Vrbino, a tam, niso več dobili dovolj kvalitetnega ri naslednji odstavek:
šibovja za vezavo (p. 69–70294). To pomanjkanje
bi bilo možno razložiti s tem, da med okupaci- Stric je prepletene biče delal – lesen del je iz
jo na določenih odsekih ni prihajalo do rednega leskove palice, zgornji del je grel in klal. Izde-
pomlajevanja nasadov z utrjevanjem brežin, za- loval je še vitre. En del leskove palice je od-
radi česar tudi ni bilo ustreznih mladic za plete- luščil in ga obdeloval nato pa v snegu puščal,
nje ali vezavo. da se ni posušilo. To so vitre. Izdeloval pa jih
je iz par metrov dolgih kolov, ki jih je dal v
Leska peč, olupil, nato pa z nožem luščil par mili-
V brižanski vrbini ob poti čez ledino Remen, na metrov na debelo, nato pa spet in spet luščil,
razdalji med Delečki in Zaromani so bili pred da je dobil tanke vitre. Na usnjenem kolenč-
izgradnjo letališča Remen (tj. pred letom 1937, niku jih je z nožem fino obdelal. Nato pa jih
prim. Ravbar 2008), na obeh straneh poti, z gr- je dal v sneg, da se niso izsušile. Ostanki leske
movjem poraščeni jarki z nasipi. Ti so varova- so bili za locen. Košare je delal nato iz viter.
li pred ubegom živine na travnike. V tej mejni- Tako narejene košare so bile za na njivo in za
ci je bila najbolj zastopana vrba, črni trn, glog vse iz njive domov prinesti. Koši so imeli šir-
in leska (Corylus avellana). Tu so spomladi na- še vitre. Za sejanje so bile košare iz slame, im.
birali leskove šibe v mezgu za pletenje košar z sjavence. Pozimi je pripravil še brezov les za
locnjem in jerbasov za velikonočni žegenj in jer- popravila na plugu. Grablje so prav tako na-
basov za prenašanje dojenčkov. Pravočasno olu- redili iz leske, vse iz Vrbine.301
pljene leskove šibe so bile bele barve, kar je da-
jalo izdelkom posebno vrednost. Belina jih je 295 Informator VER.
izvzemala iz vsakodnevne rabe; takšni izdel-
296 Informator VER.
289 Informator IKC, VER.
290 Informator MIM, SJR. 297 Informator IFS.
291 Informator EKC.
292 Horn ali rog je bilo glasbilo (trobilo). 298 Informator IFS.
293 Informator SJR.
294 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil 299 Informator EKC.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 300 Informator SJR.
301 Informator EKC.
tisti, ki niso imeli lastnih gozdov v krakovskih Uporabljali so jo tudi za izdelavo špal za špilje-
gozdovih.289 hereditati nje klobas296 in nosilnih kolov za dimljenje me-
sa.297 Nekateri Brižani so za nosilne kole pri
Vrba, beka (Salix viminalis) in še neka dru- dimljenju uporabljali tudi drenov les (Rihter
ga vrsta vrbe z od beke boljšimi lastnostmi za ve- 2010, 30), ki naj bi ga po nekaterih podatkih se-
zavo, je bila tedaj še povsod osnovna surovina kali nekje na Gmajni in pri nekaterih hišah upo-
za vezavo v vinogradništvu. Na Drnovem so jo rabljali tudi za špale,298 enako kakor maklenov
poleg tega, uporabljali tudi za žlimaje/žlemaje les (Rihter 2010, 30). Iz leske so izdelovali loc-
svinjskih črev.290 Brižanski pastirji so izdelovali nje za ribolov z mrežo na križ. Izbrane kole pre-
veliko izdelkov iz mladega vrbovega lubja, pezde- mera do 4 cm so ukrivili tako, da so jih z obe-
ce, piščalke in rogove.291 Na D. Skopicah so tako ma koncema potaknili v zemljo in pustili nekaj
izdelan rog imenovali horn292 (Rihter 2010, 30), dni (gl. Ribolov), da so se ukrivili. Pastirske pa-
prav tako na Drnovem.293 Uršula Vodopivec piše, lice so bile iz leske in praviloma okrašene z vzor-
da so jim med vojno, ko so bili izgnani v delovna ci napravljenimi z izmeničnim izrezovanjem lu-
taborišča v Nemčijo, Kočevarji posekali vse do- bja.299 Leska je bila po vseh vaseh nepogrešljiva
mače beke na dvorišču in po vrnitvi iz interna- za koljenje visokih sort fižola, v otroški igri pa
cije niso imeli s čim vezati. Zopet so se zatekli v za izdelavo lokov.300O široki uporabi leske govo-
Vrbino, a tam, niso več dobili dovolj kvalitetnega ri naslednji odstavek:
šibovja za vezavo (p. 69–70294). To pomanjkanje
bi bilo možno razložiti s tem, da med okupaci- Stric je prepletene biče delal – lesen del je iz
jo na določenih odsekih ni prihajalo do rednega leskove palice, zgornji del je grel in klal. Izde-
pomlajevanja nasadov z utrjevanjem brežin, za- loval je še vitre. En del leskove palice je od-
radi česar tudi ni bilo ustreznih mladic za plete- luščil in ga obdeloval nato pa v snegu puščal,
nje ali vezavo. da se ni posušilo. To so vitre. Izdeloval pa jih
je iz par metrov dolgih kolov, ki jih je dal v
Leska peč, olupil, nato pa z nožem luščil par mili-
V brižanski vrbini ob poti čez ledino Remen, na metrov na debelo, nato pa spet in spet luščil,
razdalji med Delečki in Zaromani so bili pred da je dobil tanke vitre. Na usnjenem kolenč-
izgradnjo letališča Remen (tj. pred letom 1937, niku jih je z nožem fino obdelal. Nato pa jih
prim. Ravbar 2008), na obeh straneh poti, z gr- je dal v sneg, da se niso izsušile. Ostanki leske
movjem poraščeni jarki z nasipi. Ti so varova- so bili za locen. Košare je delal nato iz viter.
li pred ubegom živine na travnike. V tej mejni- Tako narejene košare so bile za na njivo in za
ci je bila najbolj zastopana vrba, črni trn, glog vse iz njive domov prinesti. Koši so imeli šir-
in leska (Corylus avellana). Tu so spomladi na- še vitre. Za sejanje so bile košare iz slame, im.
birali leskove šibe v mezgu za pletenje košar z sjavence. Pozimi je pripravil še brezov les za
locnjem in jerbasov za velikonočni žegenj in jer- popravila na plugu. Grablje so prav tako na-
basov za prenašanje dojenčkov. Pravočasno olu- redili iz leske, vse iz Vrbine.301
pljene leskove šibe so bile bele barve, kar je da-
jalo izdelkom posebno vrednost. Belina jih je 295 Informator VER.
izvzemala iz vsakodnevne rabe; takšni izdel-
296 Informator VER.
289 Informator IKC, VER.
290 Informator MIM, SJR. 297 Informator IFS.
291 Informator EKC.
292 Horn ali rog je bilo glasbilo (trobilo). 298 Informator IFS.
293 Informator SJR.
294 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil 299 Informator EKC.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 300 Informator SJR.
301 Informator EKC.
