Page 45 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 45
ia universitatisarhivih Šrajbarskega turna (Smole 1980, 91). Šlo in so jih do tlej kupovali italijanski kupci, celo
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 45 je za organizirano službo varovanja in popravlja- razmišljali o ustanoviti pletarske šole.283
nja spodžrtih brežin, za katere nosilca se je v ljud-
skim spominu ohranilo poimenovanje savski in- Še zlasti je bila tod priljubljena vrsta im. zla-
ženir ali inšpektor. Na Bregah se v tej vlogi v 19. tikona ali zlatika (Salix sp. ). Njene enoletnice so
stoletju omenja Škofljanec. Kot izvajalec del ozi- cenili za izdelavo špal in za pletenje košar. Ras-
roma savski delavec pa Završnik.279 V Dolenjih la je na savskih obrežjih, največ pa so je nabirali
Skopicah je o tej dejavnosti ohranjen spomin, na ledini Zlatičje, ki naj bi po ljudskoetimološki
da so ljudje iz vasi hodili na delo v brežiški grad, razlagi dobila ime prav po zlatiki oz. zlatikoni.
kjer so pletli fašine280 za utrjevanje brežin. Na ob- Zlatikono Brižani opisujejo kot vrsto vrbe, ki je
močju Čateža pa naj bi delavci vodne skupnosti pod lubjem rumene barve in so jo cenili za izde-
tovrstne fašine izdelovali še v 1960-tih in 1970- lavo špal in za pletenje.
tih,281 kjer je od leta 1938 dalje kot rečni načel-
nik deloval Franc Avšič (Teppey 1977, 29). Ugo- Zlatike – so vse te, ki so za košare plesti, to
tavljamo, da bi bilo pred desetletji možno v tu smo veliko nabirali za košare.284 Šibce, vrbo-
obravnavanih vaseh še pridobiti prvoosebna pri- ve enoletnice smo nabirali za pletenje, osku-
čevanja o načinu in poteku tovrstnih del pred- bili smo in domov prenesli, savska žandar-
vsem na skopiškem območju, kot jih omenja Ur- merija pa je to prepovedovala. Ob zimskih
šula Vodopivec (2008). večerih smo doma pletli košare, sejavnice iz
slame in peharje.285
Ljudem so tako negovani, mladi obrežni
nasadi vrb izjemno ugajali za pletarstvo v okvi- Sicer pa je bila izdelava špal pogosto delo pastir-
ru domačih potreb. Zaradi periodičnih človeko- jev na paši, ki so s žepnimi nožiči klali vrbove ve-
vih utrjevalnih posegov ob reki, so se stari nasa- je,286 izdelovali pa so jih tudi iz maklena.
di pomlajevali, hkrati pa nastajali novi. Tako je
bilo primernega materiala – maldic – vedno do- Tudi pletar Bogolin z Mrtvic – ki ga na Kr-
volj. Tudi v času pred rečno regulacijo, si lahko škem polju kot prodajalca košar, košev in jerba-
verjetno predstavljamo podobno izobilje samo- sov pomnijo na drnovskih in drugih sejmih,287
niklega vrbja, ki je ob spremembah rečnih strug, je svoje surovine pridobival v poplavni ravni-
kot pionirsko, poraščalo vedno nova prodišča in ci. Imel je namreč svoj vrbov nasad v stari stru-
brežine. Že pred 2. svet. vojno so na Skopiškem gi pod vasjo.288 Njegov repertoar izdelkov je na-
vrbove šibike nabirali za prodajo, kupci pa so bili tančneje opisala Ljudmila Bras. Izdeloval je koše
razni korbarji, ki so pletli korbe za blagoslov ve- in košare iz surove, nebeljene vrbe, pisane loc-
likonočnih jedi; manjše korbe z locnjem, cekar- njevke, bele jerbase toplarje z dvojno kito, koša-
je za raznovrstno rabo in tudi stole (Vodopivec re za perilo, zibke in koše za mošt (Bras 1970, 11).
2008, p. 69–70282). K tej omembi pritegnimo še
poročilo iz tedanjega Brežiškega okraja, objavlje- Od brižanske vrbine in Zlatičja gorvodno,
no v Slovenskem gospodarju, ki pravi, da so leta v smeri Krškega, kjer so bili osušeni savski toko-
1901 zaradi velikega zaledja »vrbin« z vrbami, ki vi že dokaj oddaljeni od regulirane struge, so v
jih je bilo v nekaterih občinah od 40–60 oralov 1930-tih določene predele že prodajali za posek
zlatike z namenom oskrbe s kurjavo. Iz vzhod-
279 Informator VER, EFF, STM. nega dela tega območja je znana tudi lomenje-
280 Informator TXJ. na edina Zlatičje, ki naj bi po ljudskoetimološki
281 Informator TXJ. razlagi dobila ime prav po zlatikoni. S takimi po-
282 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
283 Slovenski gospodar, 28. 11. 1901.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 284 Informator VKC.
285 Informator EKC.
286 Informator EKC.
287 Informator TTR.
288 Informator IFS.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 45 je za organizirano službo varovanja in popravlja- razmišljali o ustanoviti pletarske šole.283
nja spodžrtih brežin, za katere nosilca se je v ljud-
skim spominu ohranilo poimenovanje savski in- Še zlasti je bila tod priljubljena vrsta im. zla-
ženir ali inšpektor. Na Bregah se v tej vlogi v 19. tikona ali zlatika (Salix sp. ). Njene enoletnice so
stoletju omenja Škofljanec. Kot izvajalec del ozi- cenili za izdelavo špal in za pletenje košar. Ras-
roma savski delavec pa Završnik.279 V Dolenjih la je na savskih obrežjih, največ pa so je nabirali
Skopicah je o tej dejavnosti ohranjen spomin, na ledini Zlatičje, ki naj bi po ljudskoetimološki
da so ljudje iz vasi hodili na delo v brežiški grad, razlagi dobila ime prav po zlatiki oz. zlatikoni.
kjer so pletli fašine280 za utrjevanje brežin. Na ob- Zlatikono Brižani opisujejo kot vrsto vrbe, ki je
močju Čateža pa naj bi delavci vodne skupnosti pod lubjem rumene barve in so jo cenili za izde-
tovrstne fašine izdelovali še v 1960-tih in 1970- lavo špal in za pletenje.
tih,281 kjer je od leta 1938 dalje kot rečni načel-
nik deloval Franc Avšič (Teppey 1977, 29). Ugo- Zlatike – so vse te, ki so za košare plesti, to
tavljamo, da bi bilo pred desetletji možno v tu smo veliko nabirali za košare.284 Šibce, vrbo-
obravnavanih vaseh še pridobiti prvoosebna pri- ve enoletnice smo nabirali za pletenje, osku-
čevanja o načinu in poteku tovrstnih del pred- bili smo in domov prenesli, savska žandar-
vsem na skopiškem območju, kot jih omenja Ur- merija pa je to prepovedovala. Ob zimskih
šula Vodopivec (2008). večerih smo doma pletli košare, sejavnice iz
slame in peharje.285
Ljudem so tako negovani, mladi obrežni
nasadi vrb izjemno ugajali za pletarstvo v okvi- Sicer pa je bila izdelava špal pogosto delo pastir-
ru domačih potreb. Zaradi periodičnih človeko- jev na paši, ki so s žepnimi nožiči klali vrbove ve-
vih utrjevalnih posegov ob reki, so se stari nasa- je,286 izdelovali pa so jih tudi iz maklena.
di pomlajevali, hkrati pa nastajali novi. Tako je
bilo primernega materiala – maldic – vedno do- Tudi pletar Bogolin z Mrtvic – ki ga na Kr-
volj. Tudi v času pred rečno regulacijo, si lahko škem polju kot prodajalca košar, košev in jerba-
verjetno predstavljamo podobno izobilje samo- sov pomnijo na drnovskih in drugih sejmih,287
niklega vrbja, ki je ob spremembah rečnih strug, je svoje surovine pridobival v poplavni ravni-
kot pionirsko, poraščalo vedno nova prodišča in ci. Imel je namreč svoj vrbov nasad v stari stru-
brežine. Že pred 2. svet. vojno so na Skopiškem gi pod vasjo.288 Njegov repertoar izdelkov je na-
vrbove šibike nabirali za prodajo, kupci pa so bili tančneje opisala Ljudmila Bras. Izdeloval je koše
razni korbarji, ki so pletli korbe za blagoslov ve- in košare iz surove, nebeljene vrbe, pisane loc-
likonočnih jedi; manjše korbe z locnjem, cekar- njevke, bele jerbase toplarje z dvojno kito, koša-
je za raznovrstno rabo in tudi stole (Vodopivec re za perilo, zibke in koše za mošt (Bras 1970, 11).
2008, p. 69–70282). K tej omembi pritegnimo še
poročilo iz tedanjega Brežiškega okraja, objavlje- Od brižanske vrbine in Zlatičja gorvodno,
no v Slovenskem gospodarju, ki pravi, da so leta v smeri Krškega, kjer so bili osušeni savski toko-
1901 zaradi velikega zaledja »vrbin« z vrbami, ki vi že dokaj oddaljeni od regulirane struge, so v
jih je bilo v nekaterih občinah od 40–60 oralov 1930-tih določene predele že prodajali za posek
zlatike z namenom oskrbe s kurjavo. Iz vzhod-
279 Informator VER, EFF, STM. nega dela tega območja je znana tudi lomenje-
280 Informator TXJ. na edina Zlatičje, ki naj bi po ljudskoetimološki
281 Informator TXJ. razlagi dobila ime prav po zlatikoni. S takimi po-
282 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
283 Slovenski gospodar, 28. 11. 1901.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 284 Informator VKC.
285 Informator EKC.
286 Informator EKC.
287 Informator TTR.
288 Informator IFS.
