Page 47 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 47
ia universitatisNa Drnovem so iz leske izdelovali mreže za su- Gradbeni materiali
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 47 šenje lanu in konoplje kot delov zidanih sušil- Ilovica
nic.302 Gradili pa so na Drnovem tudi iz protja Na Bregah so koristili ležišča ilovice za domače
pletene in z ilovico ometane peči za sušenje la- potrebe na ledini Globajnk, na Vihrah na ledi-
nu.303 ni Pod belim bregom in na ledini Prudi. Nobe-
no ležišče danes ni več vidno oz. odprto. Znano
Stelja je, da je šlo za manjše kope na mestih, ki so jih
Grabljenje stelje na skopiškem v tridesetih letih naznanjala močvirna območja. Koriščenje ilo-
preteklega stoletja omenja Uršula Vodopivec: vic je jenjalo s pričetkom 2. svetovne vojne oz. s
povojnimi spremembami v načinu gradnje. Zato
V Vrbini je bil pašnik. Ko je z dreves odpad- tu danes ni nobenega ohranjenega kopa več. Za-
lo listje, so moški še pokosili travo in vozi- nimala pa nas je primernost ilovic za opisane in
li štrajo domov. Bilo je enih 10 vozov. Veliko druge potrebe. Odgovore so ponudila opažanja v
so pripomogli jagedi, ki so bili visoka in širo- neposredni bližini znanega starega kopa v Glo-
ka drevesa, z lepimi, srednjevelikimi listi. Tu- bajnku, in sicer na sosednji ledini Podmališče, ki
kaj so rasle bolj po strugah še jelše. (Vodopi- ju povezuje ista struga. Nedavno je tamkajšnji iz-
vec 2008, p. 42). kop za vodovod na liniji Brege–NE Krško, poka-
zal, da se pod 1,5 m pretežno poplavnih muljastih
Na brižanskem pašniku Gmajna, kjer so iz- peščenih naplavin pričenja naplavina maza-
vajali skupno pašo navpreko, čeravno na razpar- ve sive ilovice z vključki rjavo obarvanih peg.306
celiranih delcih, so vsako jesen vse kmetije opra- Enaka ilovica je prisotna tudi na Drnovem pod
vile še čistilno košnjo za steljo, a sedaj le v okviru vasjo, na prvi terasi im. Zevniki, kjer se na okoli
svojih parcel. S tem so pašnik pripravili na poči- 2 m globine, pod čistimi ponekod pa pod mulja-
tek še pred zimo. Šlo je za nekoliko obraslo tra- stimi peščenimi naplavinami, pojavi do 1 m de-
vo v šopih, ki se je obrasla od poletja le okrog bela naplavina ilovice, ki se useda neposredno na
gladeža in drugih bodečih ali živini neokusnih peščenoprodnati zasip. Prehod med njima pa je
rastlin. Takšna stelja ni bila cenjena, saj pogos- obarvan rjavordeče v debelini okoli 10 cm.307 Po-
to poročajo o poškodbah rok z rastlinskimi bo- izkusi so pokazali, da je to ilovico možno obliko-
dicami. vati in tudi žgati. Sklepamo, da je na Bregah in
na Vihrah šlo za izkoriščanje opisanim podob-
Polajc in gladiž rasteta na Gmajnah, tega je nih naplavin ilovice.
bilo veliko in kačji stric. Za steljo je bil vmes,
vendar ga živina ne mara.304 Na brižanskem v Globanjku je bila rjava gli-
na. Naša stara mama so jo hodili iskat za bru-
Vrbinske stelje tisti z gozdovi v Krako- ne fugirat v skednju. Notri so dali ovsene ple-
vskem gozdu niso potrebovali, saj so obilnejšo ve in to z nogami zmesili do gostote testa za
štrajo dobili kar tam. Zato so jesensko/predzim- kruh. S to zmesjo so spomladi, ko se je oto-
sko košnjo na Gmajnah odstopali tistim, ki niso plilo, zafugirali vse reže v tleh in stenah ske-
imeli drugih možnosti za pridobivanja stelje. Ta dnja. Mi smo doma vršili žito v skednju s kra-
košnja je bila sicer nujna predpriprava pašnika za vami ali konji in smo potrebovali zatesnjena
drugo leto in je zato vselej moral dočakati zimo
očiščen.305 306 Vidno dne, 27. 12. 2013 v več izpraznjenih jamah, ki so bile izkopane
ob naknadnem odkopu spojk že položenih vodovodnih cevi na
302 Informator STA. celotni trasi sicer ravnokar položenega vododvodnega voda na
303 Informator ALS. območju struge Podmališče, do poti Žadovinek–Velike vode
304 Informator VKC. (avtor prispevka).
305 Informator VER in IFS.
307 Takšno situacija je bila dokumentirana dne 13. 5. 2009, na liniji
izkopa za kanalizacijo preko njiv ledine Zevniki (avtor prispevka).
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 47 šenje lanu in konoplje kot delov zidanih sušil- Ilovica
nic.302 Gradili pa so na Drnovem tudi iz protja Na Bregah so koristili ležišča ilovice za domače
pletene in z ilovico ometane peči za sušenje la- potrebe na ledini Globajnk, na Vihrah na ledi-
nu.303 ni Pod belim bregom in na ledini Prudi. Nobe-
no ležišče danes ni več vidno oz. odprto. Znano
Stelja je, da je šlo za manjše kope na mestih, ki so jih
Grabljenje stelje na skopiškem v tridesetih letih naznanjala močvirna območja. Koriščenje ilo-
preteklega stoletja omenja Uršula Vodopivec: vic je jenjalo s pričetkom 2. svetovne vojne oz. s
povojnimi spremembami v načinu gradnje. Zato
V Vrbini je bil pašnik. Ko je z dreves odpad- tu danes ni nobenega ohranjenega kopa več. Za-
lo listje, so moški še pokosili travo in vozi- nimala pa nas je primernost ilovic za opisane in
li štrajo domov. Bilo je enih 10 vozov. Veliko druge potrebe. Odgovore so ponudila opažanja v
so pripomogli jagedi, ki so bili visoka in širo- neposredni bližini znanega starega kopa v Glo-
ka drevesa, z lepimi, srednjevelikimi listi. Tu- bajnku, in sicer na sosednji ledini Podmališče, ki
kaj so rasle bolj po strugah še jelše. (Vodopi- ju povezuje ista struga. Nedavno je tamkajšnji iz-
vec 2008, p. 42). kop za vodovod na liniji Brege–NE Krško, poka-
zal, da se pod 1,5 m pretežno poplavnih muljastih
Na brižanskem pašniku Gmajna, kjer so iz- peščenih naplavin pričenja naplavina maza-
vajali skupno pašo navpreko, čeravno na razpar- ve sive ilovice z vključki rjavo obarvanih peg.306
celiranih delcih, so vsako jesen vse kmetije opra- Enaka ilovica je prisotna tudi na Drnovem pod
vile še čistilno košnjo za steljo, a sedaj le v okviru vasjo, na prvi terasi im. Zevniki, kjer se na okoli
svojih parcel. S tem so pašnik pripravili na poči- 2 m globine, pod čistimi ponekod pa pod mulja-
tek še pred zimo. Šlo je za nekoliko obraslo tra- stimi peščenimi naplavinami, pojavi do 1 m de-
vo v šopih, ki se je obrasla od poletja le okrog bela naplavina ilovice, ki se useda neposredno na
gladeža in drugih bodečih ali živini neokusnih peščenoprodnati zasip. Prehod med njima pa je
rastlin. Takšna stelja ni bila cenjena, saj pogos- obarvan rjavordeče v debelini okoli 10 cm.307 Po-
to poročajo o poškodbah rok z rastlinskimi bo- izkusi so pokazali, da je to ilovico možno obliko-
dicami. vati in tudi žgati. Sklepamo, da je na Bregah in
na Vihrah šlo za izkoriščanje opisanim podob-
Polajc in gladiž rasteta na Gmajnah, tega je nih naplavin ilovice.
bilo veliko in kačji stric. Za steljo je bil vmes,
vendar ga živina ne mara.304 Na brižanskem v Globanjku je bila rjava gli-
na. Naša stara mama so jo hodili iskat za bru-
Vrbinske stelje tisti z gozdovi v Krako- ne fugirat v skednju. Notri so dali ovsene ple-
vskem gozdu niso potrebovali, saj so obilnejšo ve in to z nogami zmesili do gostote testa za
štrajo dobili kar tam. Zato so jesensko/predzim- kruh. S to zmesjo so spomladi, ko se je oto-
sko košnjo na Gmajnah odstopali tistim, ki niso plilo, zafugirali vse reže v tleh in stenah ske-
imeli drugih možnosti za pridobivanja stelje. Ta dnja. Mi smo doma vršili žito v skednju s kra-
košnja je bila sicer nujna predpriprava pašnika za vami ali konji in smo potrebovali zatesnjena
drugo leto in je zato vselej moral dočakati zimo
očiščen.305 306 Vidno dne, 27. 12. 2013 v več izpraznjenih jamah, ki so bile izkopane
ob naknadnem odkopu spojk že položenih vodovodnih cevi na
302 Informator STA. celotni trasi sicer ravnokar položenega vododvodnega voda na
303 Informator ALS. območju struge Podmališče, do poti Žadovinek–Velike vode
304 Informator VKC. (avtor prispevka).
305 Informator VER in IFS.
307 Takšno situacija je bila dokumentirana dne 13. 5. 2009, na liniji
izkopa za kanalizacijo preko njiv ledine Zevniki (avtor prispevka).
