Page 48 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 48
bruna, da žito ni uhajalo. To je imela pri nasstudia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 48v nemščini316, kar Ivan Zelko pri obravnavi Prek-
stara mama čez. Tam v Globajnku, kjer so murskih ledinskih imen prevaja kot »črna prst«
kopali glino je v jami ostajala voda – tamhereditati (Zelko 1985, 460). Kopanje rodovitne zemlje za
smo verjeli, da prebiva povodni mož. Tudi le- rože317 ter peska in proda je izpričano na Bregah,
sene hiše iz brun so zamazali s to glino, le da ob robovih ledine Barnopake, ki je toponim za
so jih pobarvali še z modro in belimi pikica- staro strugo. V njej je ob zahodni brežini, pod
mi.308 Kadar pa je na svinjakih odpadel omet teraso Vrti, potekal pas srenjskega zemljišča,318
sva s staro mamo, s prav tako zmesjo ilovice kjer so imeli vaščani po izročilu odprte manjše
in plev ter s pomočjo kalanih leskovih palic skupne kope proda. Med njimi so bili nekateri
kot armature, popravile poškodbe.309 opuščeni že pred 2. svetovno vojno, saj so vanje
že takrat odvažali hišne odpadke.319 Na ledini
V Globajnku so Brižani jemali ilovico tudi Barnopake so v grmovju kopali humozno zem-
za zdravljenje rdečike pri prašičih. Umešali so ljo za rože in druge domače posevke še v 90-ih
jo z vinskim kisom in mazali po koži.310 Kaleš, letih 20. stol.320 Vzdolž nasprotne, zahodne bre-
raztopino kravjega blata in ilovice, ki so ga na žine Barnopak, so imeli pred 2. svetovno vojno
Bregah uporabljali za presajanje krmne pese na pas majhnih gojitvenih vrtov–flančišč,321 ki naz-
strnišče (gl. Flančišče),311so prav tako pripravlja- nanjajo prehod Barnopak v obširno ledino Flan-
li iz ilovice iz Globajnka.312 čišče proti zahodu (Gl. Flančišče).
Na Vihrah so v Margečevi strugi Pod Be- Kopanje na ledini Brnokop na skopiškem
lim bregom Vihrani dobili »sivo blato«, ki so ga dodatno osmišlja ljudski spomin na že pred le-
uporabljali za zamazovanje tal v hišah (za pra- tom 1941 odprte kope; omenjata se dve jami,322
znike so tla poflikal313) in za tesnenje prostora, kasneje pa je to področje prečkala avtocesta in
kjer so mlatili žito in so ga na Vihrah imenova- danes niso več vidni. Zaenkrat žal ni natančneje
li uguna (gumno).314 Kot še pravijo na Vihrah, so znano, kaj so v omenjenih jamah kopali.
»posebno zemljo« ali »rjavo glino« za izdelavo
tal v zgradbah nekdaj kopali tudi na ledini Prud. V Gorenjih Skopicah so (v času velike noči)
Njena ležišča so naznanjali predeli na katerih je glino za lesene hiše fugirat323 kopali za vasjo na
zastajala voda, kopali pa so do 1 m globoko.315 Stazah. Šlo je za sivo glino, ki so jo mešali z pše-
ničnimi plevami. O primernem ležišču ilovice
O še nekem mestu, kjer so prvotno najverje- za izdelavo opek priča tudi v izročilu ohranjen
tneje kopali ilovico, kasneje pa (izpričano) pred- podatek o obstoju opekarne na vzhodnem robu
vsem pesek in prod, morda priča ledinsko ime Dolenjih Skopic,324 kjer so v letih 1900 in 1901
Brnokop na Skopiškem in temu zvočno podob- izdelali vso potrebno strešno in zidno opeko za
no ime Brnopake ali Barnopake na brižanskem. izgradnjo nove cerkve sv. Marka v Cerkljah ob
Besedo brnokop razlaga L. Pintar, kot kraj kjer se Krki, kakor poročajo domačini325 in župnijska
koplje prst ali ilovica za tlakovanje (Pintar 1895, kronika (objavljena pri: Smuković 2014, 243).
4). V narečni slovenski besedi brn pa je ohranjen
pomen »rečno blato, mulj«, bŕna »ilovica, zem- 316 Pleteršnik, Maks (gl. Literatura).
lja, humus« (Snoj 2009, 82–83). V Pleteršniko- 317 Informatzor RVL.
vem slovarju najdemo brnje, kot die Dammerde 318 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
308 Informator VER, ELK. VI), abecedni seznam posestnikov in seznam zemljiških parcel (gl.
Literatura).
309 Informator ELK. 319 Informator VER.
320 Informator RVL.
310 Informator VER. 321 Informator VER, EKC.
322 Informatorja XSK in MST.
311 Informator IFS. 323 Informator TXJ.
324 STM, XSX, RCD, idr.
312 Informator IFS. 325 Informator XSX, RZE, STM, idr.
313 Informator CAR.
314 Informator CAR.
315 Informator RMI.
stara mama čez. Tam v Globajnku, kjer so murskih ledinskih imen prevaja kot »črna prst«
kopali glino je v jami ostajala voda – tamhereditati (Zelko 1985, 460). Kopanje rodovitne zemlje za
smo verjeli, da prebiva povodni mož. Tudi le- rože317 ter peska in proda je izpričano na Bregah,
sene hiše iz brun so zamazali s to glino, le da ob robovih ledine Barnopake, ki je toponim za
so jih pobarvali še z modro in belimi pikica- staro strugo. V njej je ob zahodni brežini, pod
mi.308 Kadar pa je na svinjakih odpadel omet teraso Vrti, potekal pas srenjskega zemljišča,318
sva s staro mamo, s prav tako zmesjo ilovice kjer so imeli vaščani po izročilu odprte manjše
in plev ter s pomočjo kalanih leskovih palic skupne kope proda. Med njimi so bili nekateri
kot armature, popravile poškodbe.309 opuščeni že pred 2. svetovno vojno, saj so vanje
že takrat odvažali hišne odpadke.319 Na ledini
V Globajnku so Brižani jemali ilovico tudi Barnopake so v grmovju kopali humozno zem-
za zdravljenje rdečike pri prašičih. Umešali so ljo za rože in druge domače posevke še v 90-ih
jo z vinskim kisom in mazali po koži.310 Kaleš, letih 20. stol.320 Vzdolž nasprotne, zahodne bre-
raztopino kravjega blata in ilovice, ki so ga na žine Barnopak, so imeli pred 2. svetovno vojno
Bregah uporabljali za presajanje krmne pese na pas majhnih gojitvenih vrtov–flančišč,321 ki naz-
strnišče (gl. Flančišče),311so prav tako pripravlja- nanjajo prehod Barnopak v obširno ledino Flan-
li iz ilovice iz Globajnka.312 čišče proti zahodu (Gl. Flančišče).
Na Vihrah so v Margečevi strugi Pod Be- Kopanje na ledini Brnokop na skopiškem
lim bregom Vihrani dobili »sivo blato«, ki so ga dodatno osmišlja ljudski spomin na že pred le-
uporabljali za zamazovanje tal v hišah (za pra- tom 1941 odprte kope; omenjata se dve jami,322
znike so tla poflikal313) in za tesnenje prostora, kasneje pa je to področje prečkala avtocesta in
kjer so mlatili žito in so ga na Vihrah imenova- danes niso več vidni. Zaenkrat žal ni natančneje
li uguna (gumno).314 Kot še pravijo na Vihrah, so znano, kaj so v omenjenih jamah kopali.
»posebno zemljo« ali »rjavo glino« za izdelavo
tal v zgradbah nekdaj kopali tudi na ledini Prud. V Gorenjih Skopicah so (v času velike noči)
Njena ležišča so naznanjali predeli na katerih je glino za lesene hiše fugirat323 kopali za vasjo na
zastajala voda, kopali pa so do 1 m globoko.315 Stazah. Šlo je za sivo glino, ki so jo mešali z pše-
ničnimi plevami. O primernem ležišču ilovice
O še nekem mestu, kjer so prvotno najverje- za izdelavo opek priča tudi v izročilu ohranjen
tneje kopali ilovico, kasneje pa (izpričano) pred- podatek o obstoju opekarne na vzhodnem robu
vsem pesek in prod, morda priča ledinsko ime Dolenjih Skopic,324 kjer so v letih 1900 in 1901
Brnokop na Skopiškem in temu zvočno podob- izdelali vso potrebno strešno in zidno opeko za
no ime Brnopake ali Barnopake na brižanskem. izgradnjo nove cerkve sv. Marka v Cerkljah ob
Besedo brnokop razlaga L. Pintar, kot kraj kjer se Krki, kakor poročajo domačini325 in župnijska
koplje prst ali ilovica za tlakovanje (Pintar 1895, kronika (objavljena pri: Smuković 2014, 243).
4). V narečni slovenski besedi brn pa je ohranjen
pomen »rečno blato, mulj«, bŕna »ilovica, zem- 316 Pleteršnik, Maks (gl. Literatura).
lja, humus« (Snoj 2009, 82–83). V Pleteršniko- 317 Informatzor RVL.
vem slovarju najdemo brnje, kot die Dammerde 318 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
308 Informator VER, ELK. VI), abecedni seznam posestnikov in seznam zemljiških parcel (gl.
Literatura).
309 Informator ELK. 319 Informator VER.
320 Informator RVL.
310 Informator VER. 321 Informator VER, EKC.
322 Informatorja XSK in MST.
311 Informator IFS. 323 Informator TXJ.
324 STM, XSX, RCD, idr.
312 Informator IFS. 325 Informator XSX, RZE, STM, idr.
313 Informator CAR.
314 Informator CAR.
315 Informator RMI.
