Page 86 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 86
te občinske uprave, rokopise, pergamente instudia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 86Vilhar. Komisija je opravljala preglede knjižnic,
razne dokumente, med njimi zakonik iz 15. stole- arhivov in ostalih zgodovinskih spomenikov v
tja in originalne statute Kopra, rokopise družinehereditati coni B STO. Večkrat je tudi intervenirala in iz-
Carli, akte iz obdobja francoske oblasti v Kopru, dala nekatere odloke z namenom zaščite knji-
akte iz obdobja prve avstrijske oblasti v Kopru, žnega in arhivskega gradiva ter drugih kulturnih
dokumente in pisma iz obdobja italijanskega ri- spomenikov (Rogoznica 2015, 249). Ko je bilo za-
sorgimenta (preporod naroda) in drugo. Vred- radi zaostritve političnih razmer maja 1952 uki-
nost odnesenega je bila izredno velika. Prijon je njeno Istrsko okrožje (IOLO) in so bile njegove
že istega leta predlagal zahtevek po restituciji od- pristojnosti prenesene na OLO Koper in Buje, se
peljanega gradiva (Rogoznica 2015, 245). je na območju cone B STO začela širiti jugoslo-
vanska zakonodaja (Rogoznica 2015, 251). Ob za-
V začetku petdesetih let je bilo zaradi nove četku leta 1953 je bil na področju okraja Koper
politične ureditve vprašanje spomeniškega uveden Zakon o varstvu kulturnih spomenikov
varstva potisnjeno v ozadje oziroma podrejeno in prirodnih znamenitosti LRS iz leta 1948 (Ro-
političnim vprašanjem. Kmalu po zaključku voj- goznica 2015, 251; Žitko 2005, 31). V prvi polo-
ne so bili v vsaki republiki tedanje Jugoslavije or- vici istega leta je bila v Kopru ustanovljena ko-
ganizirani okrožni zbirni centri (ZC) za kultur- misija za pregled knjig in umetnin, ki jo je vodil
nozgodovinske predmete (Rogoznica 2015, 246). Miroslav Pahor. Do leta 1954 sta v njej sodelova-
V Sloveniji so bili centri v Mariboru, Celju, No- la tudi Srečko Vilhar in Emil Smole (Rogozni-
vem mestu, osrednji federalni zbirni center pa se ca 2015, 251).
je nahajal v Ljubljani. Vojaška uprava jugoslovan-
ske armade (VUJA) je kot najvišji oblastni organ Obdobje po priključitvi cone B Jugoslaviji
za področje cone B STO v vprašanja spomeni- (1954–1991)
škega varstva intervenirala le v redkih konkret- Restitucija v širšem kontekstu
nih primerih na osnovi zahtev jugoslovanske ob- Problematika restitucije umetnin je tako na
lasti ali mednarodnih pritiskov, zadolžitev za Slovenskem kot drugod že nekaj desetletij pe-
reševanje varstvenih in spomeniških vprašanj reč problem. Že od poznega 18. stoletja so veli-
pa je bila dana odseku za prosveto, delujočem ke imperialne velesile pričele zbirati antikvitete
pri IOLO (Istrski Okrajni ljudski odbor) (Ro- z osvojenih teritorijev: partenonski okras, asirski
goznica 2015, 247). Potem, ko je novembra 1949 levi in reliefi i z K orsabada, H amurabijev z ako-
po službeni dolžnosti koprski okraj obiskal kon- nik, skulpture iz mavzoleja iz Halikarnasa, ipd.
servator Zavoda za zaščito in znanstveno pro- (Renfrew 2000, 18). Med najbolj odmevnimi
učevanje kulturnih spomenikov in prirodnih sta tudi kamen iz Rozete, ki se je po vojni med
znamenitosti Slovenije Ciril Velepič, je republi- Francozi in Britanci znašel v Britanskem muze-
ški zavod od sveta za prosveto in kulturo IOLO ju (Ikram 2011, 145), ter busta Nefretete v berlin-
zahteval čimprejšnjo organizacijo in vzpostavi- skem Egipčanskem muzeju. (Ikram 2011, 147).
tev službe za spomeniško varstvo ter pregled in Omenjeni primeri so javnosti najbolj pozna-
inventarizacijo kulturnih spomenikov koprske- ni, a predstavljajo le manjšino nerešenih prime-
ga okraja (Rogoznica 2015, 249., Žitko 2005, 31). rov restitucije artefaktov. Navedeni primeri ni-
Nemudoma je ugotovil, da je bilo odnesenih ve- majo veliko skupnega s primerom v pričujočem
liko predmetov (Žitko 2005, 31). prispevku. Če pa se osredotočimo na čas in ge-
ografski kontekst, primerljivo usodo kot pri od-
V okviru okrožnega sveta za prosveto in kul- tujenih umetninah iz obalnih mest, odkrijemo
turo sta bila leta 1950 oblikovana dva odbora: od- v usodi zadarskega zaklada, o katerem piše An-
bor za šolstvo in odbor za znanost in kulturo. V tonija Mlikota. Primer je seveda zanimiv, saj ča-
okviru slednjega je bila ustanovljena posebna ko- sovno in regionalno sovpada s primerom odtuje-
misija za pregled kulturnih spomenikov, katere
člani so bili: Roman Savnik, Jurij Jan in Srečko
razne dokumente, med njimi zakonik iz 15. stole- arhivov in ostalih zgodovinskih spomenikov v
tja in originalne statute Kopra, rokopise družinehereditati coni B STO. Večkrat je tudi intervenirala in iz-
Carli, akte iz obdobja francoske oblasti v Kopru, dala nekatere odloke z namenom zaščite knji-
akte iz obdobja prve avstrijske oblasti v Kopru, žnega in arhivskega gradiva ter drugih kulturnih
dokumente in pisma iz obdobja italijanskega ri- spomenikov (Rogoznica 2015, 249). Ko je bilo za-
sorgimenta (preporod naroda) in drugo. Vred- radi zaostritve političnih razmer maja 1952 uki-
nost odnesenega je bila izredno velika. Prijon je njeno Istrsko okrožje (IOLO) in so bile njegove
že istega leta predlagal zahtevek po restituciji od- pristojnosti prenesene na OLO Koper in Buje, se
peljanega gradiva (Rogoznica 2015, 245). je na območju cone B STO začela širiti jugoslo-
vanska zakonodaja (Rogoznica 2015, 251). Ob za-
V začetku petdesetih let je bilo zaradi nove četku leta 1953 je bil na področju okraja Koper
politične ureditve vprašanje spomeniškega uveden Zakon o varstvu kulturnih spomenikov
varstva potisnjeno v ozadje oziroma podrejeno in prirodnih znamenitosti LRS iz leta 1948 (Ro-
političnim vprašanjem. Kmalu po zaključku voj- goznica 2015, 251; Žitko 2005, 31). V prvi polo-
ne so bili v vsaki republiki tedanje Jugoslavije or- vici istega leta je bila v Kopru ustanovljena ko-
ganizirani okrožni zbirni centri (ZC) za kultur- misija za pregled knjig in umetnin, ki jo je vodil
nozgodovinske predmete (Rogoznica 2015, 246). Miroslav Pahor. Do leta 1954 sta v njej sodelova-
V Sloveniji so bili centri v Mariboru, Celju, No- la tudi Srečko Vilhar in Emil Smole (Rogozni-
vem mestu, osrednji federalni zbirni center pa se ca 2015, 251).
je nahajal v Ljubljani. Vojaška uprava jugoslovan-
ske armade (VUJA) je kot najvišji oblastni organ Obdobje po priključitvi cone B Jugoslaviji
za področje cone B STO v vprašanja spomeni- (1954–1991)
škega varstva intervenirala le v redkih konkret- Restitucija v širšem kontekstu
nih primerih na osnovi zahtev jugoslovanske ob- Problematika restitucije umetnin je tako na
lasti ali mednarodnih pritiskov, zadolžitev za Slovenskem kot drugod že nekaj desetletij pe-
reševanje varstvenih in spomeniških vprašanj reč problem. Že od poznega 18. stoletja so veli-
pa je bila dana odseku za prosveto, delujočem ke imperialne velesile pričele zbirati antikvitete
pri IOLO (Istrski Okrajni ljudski odbor) (Ro- z osvojenih teritorijev: partenonski okras, asirski
goznica 2015, 247). Potem, ko je novembra 1949 levi in reliefi i z K orsabada, H amurabijev z ako-
po službeni dolžnosti koprski okraj obiskal kon- nik, skulpture iz mavzoleja iz Halikarnasa, ipd.
servator Zavoda za zaščito in znanstveno pro- (Renfrew 2000, 18). Med najbolj odmevnimi
učevanje kulturnih spomenikov in prirodnih sta tudi kamen iz Rozete, ki se je po vojni med
znamenitosti Slovenije Ciril Velepič, je republi- Francozi in Britanci znašel v Britanskem muze-
ški zavod od sveta za prosveto in kulturo IOLO ju (Ikram 2011, 145), ter busta Nefretete v berlin-
zahteval čimprejšnjo organizacijo in vzpostavi- skem Egipčanskem muzeju. (Ikram 2011, 147).
tev službe za spomeniško varstvo ter pregled in Omenjeni primeri so javnosti najbolj pozna-
inventarizacijo kulturnih spomenikov koprske- ni, a predstavljajo le manjšino nerešenih prime-
ga okraja (Rogoznica 2015, 249., Žitko 2005, 31). rov restitucije artefaktov. Navedeni primeri ni-
Nemudoma je ugotovil, da je bilo odnesenih ve- majo veliko skupnega s primerom v pričujočem
liko predmetov (Žitko 2005, 31). prispevku. Če pa se osredotočimo na čas in ge-
ografski kontekst, primerljivo usodo kot pri od-
V okviru okrožnega sveta za prosveto in kul- tujenih umetninah iz obalnih mest, odkrijemo
turo sta bila leta 1950 oblikovana dva odbora: od- v usodi zadarskega zaklada, o katerem piše An-
bor za šolstvo in odbor za znanost in kulturo. V tonija Mlikota. Primer je seveda zanimiv, saj ča-
okviru slednjega je bila ustanovljena posebna ko- sovno in regionalno sovpada s primerom odtuje-
misija za pregled kulturnih spomenikov, katere
člani so bili: Roman Savnik, Jurij Jan in Srečko
