Page 15 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 15
ia universitatisustérien z acheuléensko tradicijo, ki naj bi vse- je uporabljal v paleontologiji, kjer so za določe-
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 15 boval pestnjake in nože s hrbtom (Beyries 1987, no obdobje vodilni posamezni fosili, je ta zna-
6). Predvsem pri slednjih je povezal orodne tipe, čilna orodja imenoval »vodilna orodja« – fosil-
za katere je že leta 1910 Gaston Lalanne ugoto- les directeurs (Rigaud in Simek 1987, 53). Zaradi
vil, da se v orodnih inventarjih nahajajo skupaj. prevelike vneme pri najlepše izdelanih orodjih je
Sočasnost teh dveh tradicij je dokazoval s sočas- včasih zavrgel slabše izdelana in s tem napačno
nostjo favne na najdiščih Le Moustier in La Fer- prikazal celoten kulturni inventar. Tako je najd-
rassie, ki pa sta imeli izrazito različna kamnita be iz plasti II do V na najdišču Combe-Capel-
orodja (Mellars 1969, 141). le Bas opredelil kot moustérien tipa La Ferrassie.
M. Bourgon pa je na osnovi nizkega indeksa le-
Kasneje je v svojih delih Peyrony idejo o vallois najdbe iz Peyronyjeve plasti IV opredelil
dveh vzporednih orodnih tradicijah ter dveh ro- kot moustérien tipa La Quina (Dibble in Leno-
dovih razširil tudi na mlajši paleolitik – na au- ir 1995a, 22–23). Revizijska izkopavanja so poka-
rignacien in spodnji perigordien, ki naj bi bila zala, da je Peyrony iz orodnega inventarja izbral
izdelka dveh različnih človeških ras (ene z najdi- le močno retuširana lepa strgala, ki jih je nakna-
šča Combe-Capelle in druge z najdišča Cro Ma- dno analiziral in shranil. H. Dibble in M. Lenoir
gnon). Prva rasa naj bi izdelovala kamena orodja sta pri reviziji ugotovila, da je treba vso najdišče v
s hrbtom (châtelperronien in gravattien v Evro- resnici kulturno uvrstiti v tipični moustérien po
pi ter capsian v Afriki – sem naj bi zraven ske- Bordesovi shemi (Dibble in Lenoir 1995b, 167–
leta s Combe-Capelle sodile še najdbe skeletnih 173).
ostankov z Mecha-El Arbi, Aïn Métherchem in
skelet iz Olduvaja, ki ga je odkril Hans Reck), Desetletji množice interpretacij
druga rasa pa aurignacien (Lacorre in Lacorre Ta kratek pregled dogajanja v prvi polovici sto-
1953, 260–63; Harrold 1988, 158). letja kaže prepričanje znanstvenikov, da sta ob-
stajali dve vzporednih kulturni tradiciji, kater-
Podobno je tudi abbé Henry Breuil mož- ih nosilca sta bili dve različni vrsti ljudi. To je
nost vzporednega obstoja dveh ras dokazoval na veljalo v antropologiji do leta 1927, ko je v lon-
najdbah starejšega paleolitika, kjer je definiral donskem Royal Anthropological Institute na
kulturo z orodji na odbitkih, ki naj bi bila izdelek češkem rojeni ameriški fizični antropolog A.
ene, in kulturo z orodji na odbitkih in pestnjaki, Hrdlička predstavil predavanje »Neandertalsko
ki naj bi bila izdelek druge rase. Obe, clactoni- obdobje človeštva«, kjer je zatrdil, da je nosilec
en in acheuléen, naj bi bili po njegovem prepri- moustériena samo neandertalec. Napadal je ide-
čanju sočasni (Bordes 1950b, 394; Tuffreau idr. jo, da so neandertalce zamenjali moderni ljudje,
1981, 296). Razlagal je, da naj bi se iz clactoniena ki naj bi bili nosilci aurignaciena, ampak je trdil,
razvila tayacien in levalloisien. Skupaj z acheulé- da se moustérien razvil v aurignacien oziroma da
nom naj bi te tri kulture povzročile razvoj različ- so se neandertalci razvili v anatomsko moderne
nih variant »jamskega moustériena« (Dibble in ljudi (Tattersall 1995, 50).
Rolland 1992, 3; Dibble in Lenoir 1995a, 9).
Povojno obdobje je zaznamovalo vedno več-
V tem obdobju se je avtorjem, kot so bili H. je oddaljevanje od geoloških konceptov in vzpo-
Breuil, D. Peyrony in M. Burkit zdelo, da orodni stavitev arheološke sistematike z neodvisno kro-
inventarji variirajo v času in prostoru, kar jih je nološko in kulturno delitvijo. Začelo se je leta
lahko vodilo k ideji, da različni orodni skupki s 1956, ko je Gordon Childe kritiziral paleolit-
svojim prostorom razširjenosti predstavljajo raz- ske raziskave. Po njegovem mnenju je bilo nev-
lične sociokulturne enote (rase, ljudstva, rodove) zdržno, da je arbitrarna kronološka delitev pale-
(Isaac 1989, 339). Peyrony je za kronološko opre- olitskih kultur temeljila na delitvi pleistocena, ki
delitev najdišč iz orodnih zbirov izbiral orodja, pa v svoji osnovi ni kulturne narave. Predlagal je
ki jim je pripisoval večjo pomembnost pri kul-
turni in kronološki opredelitvi. Po vzorcu, ki se
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 15 boval pestnjake in nože s hrbtom (Beyries 1987, no obdobje vodilni posamezni fosili, je ta zna-
6). Predvsem pri slednjih je povezal orodne tipe, čilna orodja imenoval »vodilna orodja« – fosil-
za katere je že leta 1910 Gaston Lalanne ugoto- les directeurs (Rigaud in Simek 1987, 53). Zaradi
vil, da se v orodnih inventarjih nahajajo skupaj. prevelike vneme pri najlepše izdelanih orodjih je
Sočasnost teh dveh tradicij je dokazoval s sočas- včasih zavrgel slabše izdelana in s tem napačno
nostjo favne na najdiščih Le Moustier in La Fer- prikazal celoten kulturni inventar. Tako je najd-
rassie, ki pa sta imeli izrazito različna kamnita be iz plasti II do V na najdišču Combe-Capel-
orodja (Mellars 1969, 141). le Bas opredelil kot moustérien tipa La Ferrassie.
M. Bourgon pa je na osnovi nizkega indeksa le-
Kasneje je v svojih delih Peyrony idejo o vallois najdbe iz Peyronyjeve plasti IV opredelil
dveh vzporednih orodnih tradicijah ter dveh ro- kot moustérien tipa La Quina (Dibble in Leno-
dovih razširil tudi na mlajši paleolitik – na au- ir 1995a, 22–23). Revizijska izkopavanja so poka-
rignacien in spodnji perigordien, ki naj bi bila zala, da je Peyrony iz orodnega inventarja izbral
izdelka dveh različnih človeških ras (ene z najdi- le močno retuširana lepa strgala, ki jih je nakna-
šča Combe-Capelle in druge z najdišča Cro Ma- dno analiziral in shranil. H. Dibble in M. Lenoir
gnon). Prva rasa naj bi izdelovala kamena orodja sta pri reviziji ugotovila, da je treba vso najdišče v
s hrbtom (châtelperronien in gravattien v Evro- resnici kulturno uvrstiti v tipični moustérien po
pi ter capsian v Afriki – sem naj bi zraven ske- Bordesovi shemi (Dibble in Lenoir 1995b, 167–
leta s Combe-Capelle sodile še najdbe skeletnih 173).
ostankov z Mecha-El Arbi, Aïn Métherchem in
skelet iz Olduvaja, ki ga je odkril Hans Reck), Desetletji množice interpretacij
druga rasa pa aurignacien (Lacorre in Lacorre Ta kratek pregled dogajanja v prvi polovici sto-
1953, 260–63; Harrold 1988, 158). letja kaže prepričanje znanstvenikov, da sta ob-
stajali dve vzporednih kulturni tradiciji, kater-
Podobno je tudi abbé Henry Breuil mož- ih nosilca sta bili dve različni vrsti ljudi. To je
nost vzporednega obstoja dveh ras dokazoval na veljalo v antropologiji do leta 1927, ko je v lon-
najdbah starejšega paleolitika, kjer je definiral donskem Royal Anthropological Institute na
kulturo z orodji na odbitkih, ki naj bi bila izdelek češkem rojeni ameriški fizični antropolog A.
ene, in kulturo z orodji na odbitkih in pestnjaki, Hrdlička predstavil predavanje »Neandertalsko
ki naj bi bila izdelek druge rase. Obe, clactoni- obdobje človeštva«, kjer je zatrdil, da je nosilec
en in acheuléen, naj bi bili po njegovem prepri- moustériena samo neandertalec. Napadal je ide-
čanju sočasni (Bordes 1950b, 394; Tuffreau idr. jo, da so neandertalce zamenjali moderni ljudje,
1981, 296). Razlagal je, da naj bi se iz clactoniena ki naj bi bili nosilci aurignaciena, ampak je trdil,
razvila tayacien in levalloisien. Skupaj z acheulé- da se moustérien razvil v aurignacien oziroma da
nom naj bi te tri kulture povzročile razvoj različ- so se neandertalci razvili v anatomsko moderne
nih variant »jamskega moustériena« (Dibble in ljudi (Tattersall 1995, 50).
Rolland 1992, 3; Dibble in Lenoir 1995a, 9).
Povojno obdobje je zaznamovalo vedno več-
V tem obdobju se je avtorjem, kot so bili H. je oddaljevanje od geoloških konceptov in vzpo-
Breuil, D. Peyrony in M. Burkit zdelo, da orodni stavitev arheološke sistematike z neodvisno kro-
inventarji variirajo v času in prostoru, kar jih je nološko in kulturno delitvijo. Začelo se je leta
lahko vodilo k ideji, da različni orodni skupki s 1956, ko je Gordon Childe kritiziral paleolit-
svojim prostorom razširjenosti predstavljajo raz- ske raziskave. Po njegovem mnenju je bilo nev-
lične sociokulturne enote (rase, ljudstva, rodove) zdržno, da je arbitrarna kronološka delitev pale-
(Isaac 1989, 339). Peyrony je za kronološko opre- olitskih kultur temeljila na delitvi pleistocena, ki
delitev najdišč iz orodnih zbirov izbiral orodja, pa v svoji osnovi ni kulturne narave. Predlagal je
ki jim je pripisoval večjo pomembnost pri kul-
turni in kronološki opredelitvi. Po vzorcu, ki se
