Page 19 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 19
ia universitatisopisovanje moustériena z območij, ki jih niso za- 1988, 181). Kljub svojim interpretacijam je Bordes
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 19 jele njune študije (Dibble 1988, 181). Prva tipolo- v bistvu podpiral mnenje, da je mogoče določe-
gija je vsebovala samo 40 tipov orodij, 12 tipov na orodja uporabiti kot vodilne tipe. Vendar je
pestnjakov in 9 tipov jeder (Bordes 1950c, 26), to mogoče le znotraj posameznih regij oziroma,
kasneje pa sta jo zaradi neustreznosti razširila na kot je to on imenoval, »prazgodovinskih pro-
61 tipov (Bordes in Bourgon 1951a, 3–23). Prav- vinc«, v katerih so regionalne kronologije dobro
zaprav so sklepi, ki so vodili k nastanku tipolo- definirane in je znana pozicija posameznih tipov
ške liste kamenih orodij iz starejšega in srednjega orodij znotraj teh kronologij. S tem je ugovarjal
paleolitika, nastajali počasi skozi serijo člankov, mnenju A. Vayson de Pradenna in H. Moviusa,
kjer je pod naslovom »Notules de Typologie ki sta tako možnost zanikala. Vayson je namreč
paléolithique« obravnaval posamezne probleme v svojem pregledu leta 1922 namesto celotne ob-
izdelave in tipologije orodij (Bordes 1953b, 224– like orodja uporabil zgolj oblikovanje delovnega
26; Bordes 1953d, 311; Bordes 1954, 336–38). Kas- roba, kar ga je vodilo do sklepa, da se isti »tipi«
neje je k njegovi tipologiji Alain Rodrigue pripo- pojavljajo v celotni kameni dobi in zato niso kro-
mnil le to, da bi bilo treba zamenjati vrstni red nološko uporabni (Vayson 1920, 455–72). Mo-
tipa 4 (retuširana konica levallois) in tipa 5 (ko- vius, ki pa je arheologijo pojmoval kot neke vrste
nica psevdolevallois). S tem bi se v skupini leval- »paleo etnologijo«, ki je v svoji zasnovi družbo-
lois (skupina I) zbrala vsa orodja brez retuširane- slovna znanost in ne premore svojega metodo-
ga roba, v moustérienski skupini (skupina II) pa loškega aparata za določanje relativne starosti,
vsa orodja z retuširnim robom (Rodrigue 1989, je menil, da lahko za določanje starosti arheo-
100). loških orodij uporabimo le geološke podatke o

V svoji razpravi o razdelitvi moustériena Slika 1. Slika prikazuje kumulativne krivulje treh glav-
je leta 1953 definiral tri glavne skupine, pri če- nih zvrsti moustériena jugozahodne Francije po Borde-
mer je drugo in tretjo razdelil na dva dela gle- su. Spodnja krivulja kaže nazobčani moustérien, srednja
de na relativno število strgal v 75 orodnih inven- tipičnega in zgornja moustérien tipa La Quina. (Na verti-
tarjih s 40 najdišč (Bordes 1950c, 25–28; Bordes kalni osi so nanešeni odstotki seštevka orodij v orodnem
1953e, 458). Nekoliko drugačno štiridelno de- inventarju, na horizontalni osi pa so navedene številke
litev sta naredila že dve leti prej z Bourgonom orodnih tipov.) (Mellars 1996a, 173)
(Bordes in Bourgon 1951a, 22–23), ko sta ga raz-
delila na moustérien v pravem pomenu besede,
ki vključuje tipični moustérien in moustérien z
acheulénsko tradicijo; charentien, ki vključuje
moustérien tipa La Quina in moustérien tipa La
Ferrassie; nazobčani moustérien ter tayacien, ki
je predwürmski moustérien.

Relativno število strgal predstavlja indeks
strgal, ki pomeni odstotek strgal od vseh tipo-
loško definiranih orodij v orodnem inventarju.
S tako metodologijo je težišče raziskav s posa-
meznih orodij, ki so jih v predhodnem obdob-
ju pojmovali kot vodilne tipe, razširil na celotne
inventarje kamenih orodij oziroma na relativne
zastopanosti posameznih tehnoloških in tipolo-
ških elementov v teh skupkih. Tako je namesto
prisotnosti in odsotnosti fosilnih tipov upora-
bljal relativno zastopanost skupin tipov (Dibble
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24