Page 16 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 16
udi drugačno poimenovanje za paleolitske kul- en (stopnji III in IV) in mlajši levalloisien (stop-
ture. Menil je, da bi bilo treba starejši in srednji nje V do VII).
hereditatipaleolitik združiti v archaeolithic, kjer so orod-
ja izdelana iz jeder in odbitkov, ter v mlajši pa- Po kulturni delitvi naj bi stopnja V še sodi-
leolitik in mezolitik, ki naj bi predstavljala tako la v acheuléen, stopnji VI in VII, kjer spremljajo-
miolithic kot leptolithic, kjer so orodja narejena či pestnjaki postajajo redki, pa je bila sočasna že z
iz klin (Rolland 1990, 350). V tem času je prišlo jamskim moustérienom. Pri tem je opazil, da se v
tudi do delitve interesnih področij. Če so pred jamskem moustérienu včasih nahajajo orodni in-
sredino petdesetih let vsi raziskovalci moustéri- ventarji z več fasetiranimi taloni kot v levalloisi-
en obravnavli kot stopnjo med starejšim in mlaj- enu. To razliko je pojasnil s številom neretušira-
šim paleolitikom, se je na začetku petdesetih let nih odbitkov levallois na najdiščih. Ti odbitki so
pojavila skupina raziskovalcev, ki so se usmeri- v puhličnih najdiščih pogosti, v jamah pa jih je
li k raziskovanju notranje dinamike nekega kul- malo (Bordes 1953c, 226–34). Pri tem je tudi ob-
turnega obdobja. Prvi, ki se je natančneje ukvar- računal s starim prepričanjem Commonta, ki je
jal s to problematiko, je bil M. Bourgon, ki pa je fasetiran talon odbitka enačil s tehniko levallois.
žal umrl leta 1951, tako da je njegovo delo o mo- Bordes je dokazal, da vsi odbitki levallois nima-
ustérienu v Perigordu posthumno leta 1957 izdal jo fasetiranega talona in da vsi odbitki s faseti-
F. Bordes (Dibble in Lenoir 1995a, 21). Obdobje ranim talonom niso izdelani s tehniko odbija-
raziskovanj, ki je prihajalo, je najbolje opisala Bo- nja levallois (Bordes 1988, 26). Nekaj mesecev za
urgonova misel: »Les hommes préhistoriques ont tem je definiral oblike odbitkov levallois (Bordes
oublié de simplifier la préhistoire.« 1953d, 311) – prave odbitke levallois ovalne obli-
ke, kline levallois, ki so v resnici podaljšani od-
Leto dni za tem, ko je Bordes izdal svoj Essai bitki, ter konice levallois, ki so trikotni odbitki.
de classification des industries »moustériennes«, Prav tako je opomnil, da bi bile konice psevdo-
je L. Pradel pri pregledu tega delil na dva dela – levallois lahko produkti popravila jeder (Bordes,
na moustérien in levalloisien (Pradel 1954, 35) 1953d, 313).
–, pri čemer je njegov opis levalloisiena temeljil
na objavi Françoisa Bordesa. Ta je predelal she- Tako se je znašel pred problemom, ko kljub
mo sedmih stopenj levalloisiena Breuila (Bordes, prisotnosti tehnike levallois v jamah ni bilo pra-
1953c, 226–234) iz katere je prve tri stopnje uvr- vega levalloisiena. Zato je izdelal shemo, kjer je
stil v riški glacial, stopnjo IV v interglacial Riss/ primerjal oblike moustériena in levalloisiena ter
Würm in zadnje tri stopnje v starejši Würm. V ugotovil, da gre za tri zvrsti, ki se pokrivajo ozi-
stopnji VI naj bi se v orodnih inventarjih nahaja- roma vsaka zvrst moustériena ustreza eni obli-
lo le še malo pestnjakov, v stopnji VII pa že veli- ki levalloisiena (Bordes 1953c, 228–234) – tipični
ko mlajšepaleolitskih elementov (Breuil in Kelly moustérien ustreza levalloisienu VII (Le Mous-
1954, 24–25). Sam termin levaloisien je leta 1931 tier plast J, Houpeville »série claire«), moustéri-
definiral H. Breuil za industrije iz puhlic v doli- en z acheuléensko tradicijo ustreza levalloisie-
ni reke Somme, ki jih je V. Commont opredelil nu V (Gare de Couze spodnja plast, Houpeville
kot moustérien. Po Bordesu naj bi se pojavil v ri- »série rousse«) ter nazobčani moustérien, ki
škem glacialu pred pojavom jamskega moustérie- ustreza levalloisienu. Žal pri osnovni definiciji
na (moustérien des grottes), ki naj bi po Peyronyju ni podal, kot pri drugih dveh, natančnejših re-
vseboval obliko s pestnjaki in drugo brez njih, ferenčnih najdišč in plasti. Pravzaprav je bil sle-
kar je bil spet odsev korenin iz clactoniena in dnji v njegovem opusu vedno nekoliko obstran-
acheuléena (Dibble in Lenoir 1995a, 9). Bordes skega pomena oziroma manj diskutiran, kar se
ga je delil na tri dele, glede na pozicijo najdišč na je preneslo tudi na njegove kritike in nasledni-
terasah Somme (Bordes 1953c, 226–27) – starej- ke. V ozadju več desetletij trajajočega problema
ši levalloisien (stopnji I in II), srednji levalloisi- najverjetneje tiči dejstvo, da je svojo veliko raz-
pravo o nazobčanem moustérienu objavil v reviji
ture. Menil je, da bi bilo treba starejši in srednji nje V do VII).
hereditatipaleolitik združiti v archaeolithic, kjer so orod-
ja izdelana iz jeder in odbitkov, ter v mlajši pa- Po kulturni delitvi naj bi stopnja V še sodi-
leolitik in mezolitik, ki naj bi predstavljala tako la v acheuléen, stopnji VI in VII, kjer spremljajo-
miolithic kot leptolithic, kjer so orodja narejena či pestnjaki postajajo redki, pa je bila sočasna že z
iz klin (Rolland 1990, 350). V tem času je prišlo jamskim moustérienom. Pri tem je opazil, da se v
tudi do delitve interesnih področij. Če so pred jamskem moustérienu včasih nahajajo orodni in-
sredino petdesetih let vsi raziskovalci moustéri- ventarji z več fasetiranimi taloni kot v levalloisi-
en obravnavli kot stopnjo med starejšim in mlaj- enu. To razliko je pojasnil s številom neretušira-
šim paleolitikom, se je na začetku petdesetih let nih odbitkov levallois na najdiščih. Ti odbitki so
pojavila skupina raziskovalcev, ki so se usmeri- v puhličnih najdiščih pogosti, v jamah pa jih je
li k raziskovanju notranje dinamike nekega kul- malo (Bordes 1953c, 226–34). Pri tem je tudi ob-
turnega obdobja. Prvi, ki se je natančneje ukvar- računal s starim prepričanjem Commonta, ki je
jal s to problematiko, je bil M. Bourgon, ki pa je fasetiran talon odbitka enačil s tehniko levallois.
žal umrl leta 1951, tako da je njegovo delo o mo- Bordes je dokazal, da vsi odbitki levallois nima-
ustérienu v Perigordu posthumno leta 1957 izdal jo fasetiranega talona in da vsi odbitki s faseti-
F. Bordes (Dibble in Lenoir 1995a, 21). Obdobje ranim talonom niso izdelani s tehniko odbija-
raziskovanj, ki je prihajalo, je najbolje opisala Bo- nja levallois (Bordes 1988, 26). Nekaj mesecev za
urgonova misel: »Les hommes préhistoriques ont tem je definiral oblike odbitkov levallois (Bordes
oublié de simplifier la préhistoire.« 1953d, 311) – prave odbitke levallois ovalne obli-
ke, kline levallois, ki so v resnici podaljšani od-
Leto dni za tem, ko je Bordes izdal svoj Essai bitki, ter konice levallois, ki so trikotni odbitki.
de classification des industries »moustériennes«, Prav tako je opomnil, da bi bile konice psevdo-
je L. Pradel pri pregledu tega delil na dva dela – levallois lahko produkti popravila jeder (Bordes,
na moustérien in levalloisien (Pradel 1954, 35) 1953d, 313).
–, pri čemer je njegov opis levalloisiena temeljil
na objavi Françoisa Bordesa. Ta je predelal she- Tako se je znašel pred problemom, ko kljub
mo sedmih stopenj levalloisiena Breuila (Bordes, prisotnosti tehnike levallois v jamah ni bilo pra-
1953c, 226–234) iz katere je prve tri stopnje uvr- vega levalloisiena. Zato je izdelal shemo, kjer je
stil v riški glacial, stopnjo IV v interglacial Riss/ primerjal oblike moustériena in levalloisiena ter
Würm in zadnje tri stopnje v starejši Würm. V ugotovil, da gre za tri zvrsti, ki se pokrivajo ozi-
stopnji VI naj bi se v orodnih inventarjih nahaja- roma vsaka zvrst moustériena ustreza eni obli-
lo le še malo pestnjakov, v stopnji VII pa že veli- ki levalloisiena (Bordes 1953c, 228–234) – tipični
ko mlajšepaleolitskih elementov (Breuil in Kelly moustérien ustreza levalloisienu VII (Le Mous-
1954, 24–25). Sam termin levaloisien je leta 1931 tier plast J, Houpeville »série claire«), moustéri-
definiral H. Breuil za industrije iz puhlic v doli- en z acheuléensko tradicijo ustreza levalloisie-
ni reke Somme, ki jih je V. Commont opredelil nu V (Gare de Couze spodnja plast, Houpeville
kot moustérien. Po Bordesu naj bi se pojavil v ri- »série rousse«) ter nazobčani moustérien, ki
škem glacialu pred pojavom jamskega moustérie- ustreza levalloisienu. Žal pri osnovni definiciji
na (moustérien des grottes), ki naj bi po Peyronyju ni podal, kot pri drugih dveh, natančnejših re-
vseboval obliko s pestnjaki in drugo brez njih, ferenčnih najdišč in plasti. Pravzaprav je bil sle-
kar je bil spet odsev korenin iz clactoniena in dnji v njegovem opusu vedno nekoliko obstran-
acheuléena (Dibble in Lenoir 1995a, 9). Bordes skega pomena oziroma manj diskutiran, kar se
ga je delil na tri dele, glede na pozicijo najdišč na je preneslo tudi na njegove kritike in nasledni-
terasah Somme (Bordes 1953c, 226–27) – starej- ke. V ozadju več desetletij trajajočega problema
ši levalloisien (stopnji I in II), srednji levalloisi- najverjetneje tiči dejstvo, da je svojo veliko raz-
pravo o nazobčanem moustérienu objavil v reviji
