Page 17 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 17
ia universitatiski za francosko, pa tudi mednarodno, prazgodo- pri prvi veliki Bordesovi objavi te problematike
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 17 vino ni bila najreferenčnejša za preučevanje pale- priča dejstvu, da je za variabilnost v orodnih in-
olitika – v Arheološkem vestniku (Bordes 1962– ventarjih najprej krivil način življenja in ne kul-
1963, 43–49). turne tradicije ter se s tem oddaljil od Breuilove
sheme, ki je levalloisien in moustérien postavlja-
Opazujoč objave lahko sledimo razvoju la kot dve ločeni kulturi (Dibble in Lenoir 1995a,
Bordesovih misli ter samo dinamiko objavljanja, 10).
ki je bila izjemno hitra. Medtem ko se je članek,
v katerem je uporabljal različne zvrsti moustérie- Tehnologija odbijanaj levallois je bila pre-
na nahajal v 4 zvezku Bulletin de la Société prehi- poznana kot ena izmed najbolj izstopajočih zna-
storique française (Bordes 1953c), je natančnejšo čilnosti srednjega paleolitika vse od časa ori-
definicijo moustérienskih skupin podal v zvez- ginalne definicije moustériena Gabriela de
ku 7–8 iste revije (Bordes, 1953e, 457–66). S sta- Mortilleta s konca 19. stoletja. Osrednja in di-
rejšim levalloisienom pa je obračunal že prej, ko agnostična značilnost slednje je bila težnja po
je ugotovil, da pred zadnjim glacialom ne obsta- kontroli oziroma predpripravi oblike in velikosti
ja kultura levalloisien, ampak le tehnika levallo- odbitka, ki je bila dosežena z natančno pripravo
is, ki je sestavni del razvitga acheuléena oziroma jedra. Gre za vprašanje, ki se mu je posvečal celo
dela te kulture. Ne obstaja namreč najdišče, ki bi življenje, predvsem zaradi zavedanja, da je zara-
bilo starejše od Würma in bi vsebovalo le levallo- di množice oblik odbitkov in jeder koncept z leti
isien ter nobenega pestnjaka (Bordes 1952b, 556). postajal vse konfuznejši (Bordes 1952b; Bordes
1955a). V svojem zadnjem delu je poskusil še zad-
Ostala mu je le še razlaga obitkov levallois, njič opozoriti, da je tehnika levallois, ki omogoča
ki so po njegovem mnenju predstavljali polizdel- izrabo številnih oblik predpripravljenih jeder ter
ke in ne orodij. Plana najdišča, kjer je bilo veliko producira številne oblike odbitkov – od »klasič-
odbitkov, je razložil z dejstvom, da so ljudje žive- nih« širokih ovalnih konvergirajočih odbitkov,
li v krajih, kjer je bilo veliko kremena, kot noma- izvirajočih iz centripetalno obdelanih jeder, do
di in so namenoma puščali polizdelke na krajih, bolj podolgovatih koničastih oblik, ki jih lahko
kamor so se občasno vračali. Kajti bilo jih je lažje opisujemo kot konice levallois ali celo kline, pač
predelati v orodja, kot pa jih ves čas nositi s sabo. glede na to, kašne morfološke kriterije uporablja-
Drugače naj bi bilo v jamah, kjer so živeli bolj us- mo za definicijo (Bordes 1980).
taljeno življenje in so ostajali na enem kraju dlje
časa. Zato niso nosili s sabo veliko orodij in so jih Prav tako pa ni zanemarjal pomena dostop-
vedno znova obdelovali, ko so se vračali v jamo. nosti surovine v pokrajini pri vlogi izdelave tipov
Na osnovi tega je menil, da moramo pričakova- kamenih orodij. Po njegovem mnenju bi pleme,
ti, da bodo na ozemlju, bogatem s kremenom, ki je izdelovalo orodja levallois in se je preseli-
odkrili več najdišč z levalloisienom na planem, lo na ozemlje s kvalitetnim kremenom, še nap-
medtem ko se bo v jamah nahajal moustérien. Iz rej izdelovalo omenjena orodja, v primeru pa, da
tega je izpeljal, da način življenja določa tehnolo- bi se preselilo v pokrajino, kjer taki viri niso bili
gijo izdelave kamenih orodij in ne tradicija (Bor- dostopni, bi s to tradicijo prenehalo in levallois
des 1953c, 232). Prav tako pa je menil, da bi bile te odbitki bi izginili iz arheološkega zapisa (Bordes
variacije lahko tudi posledica sezonskega načina 1950b, 413). Delno je tako prepričanje sovpadalo
življenja oziroma da bi bil levalloisien na platojih z mnenjem, da naj bi podnebje definiralo način
okoli Les Eyzies lahko odraz poselitve poleti, po- obnašanja in preko tega tudi način izdelave oro-
zimi pa je vreme ljudi potisnilo v jame v dolini, dij. Avtorji pred Bordesom, ki so zaradi pomanj-
kjer so za sabo pustili moustérien (Bordes 1953c, kanja sistema za definicijo variabilnosti jamski
233). Ne zgolj metodološko, ampak tudi interpre- moustérien pojmovali kot dokaj monotono in-
tativno je povzročil pomik naprej – posledično dustrijo brez variacij, so to lastnost opisovali kot
sta H. Dibble in M. Lenoir opozorila, da smo že posledico hladnega in vlažnega podnebja, v kate-
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 17 vino ni bila najreferenčnejša za preučevanje pale- priča dejstvu, da je za variabilnost v orodnih in-
olitika – v Arheološkem vestniku (Bordes 1962– ventarjih najprej krivil način življenja in ne kul-
1963, 43–49). turne tradicije ter se s tem oddaljil od Breuilove
sheme, ki je levalloisien in moustérien postavlja-
Opazujoč objave lahko sledimo razvoju la kot dve ločeni kulturi (Dibble in Lenoir 1995a,
Bordesovih misli ter samo dinamiko objavljanja, 10).
ki je bila izjemno hitra. Medtem ko se je članek,
v katerem je uporabljal različne zvrsti moustérie- Tehnologija odbijanaj levallois je bila pre-
na nahajal v 4 zvezku Bulletin de la Société prehi- poznana kot ena izmed najbolj izstopajočih zna-
storique française (Bordes 1953c), je natančnejšo čilnosti srednjega paleolitika vse od časa ori-
definicijo moustérienskih skupin podal v zvez- ginalne definicije moustériena Gabriela de
ku 7–8 iste revije (Bordes, 1953e, 457–66). S sta- Mortilleta s konca 19. stoletja. Osrednja in di-
rejšim levalloisienom pa je obračunal že prej, ko agnostična značilnost slednje je bila težnja po
je ugotovil, da pred zadnjim glacialom ne obsta- kontroli oziroma predpripravi oblike in velikosti
ja kultura levalloisien, ampak le tehnika levallo- odbitka, ki je bila dosežena z natančno pripravo
is, ki je sestavni del razvitga acheuléena oziroma jedra. Gre za vprašanje, ki se mu je posvečal celo
dela te kulture. Ne obstaja namreč najdišče, ki bi življenje, predvsem zaradi zavedanja, da je zara-
bilo starejše od Würma in bi vsebovalo le levallo- di množice oblik odbitkov in jeder koncept z leti
isien ter nobenega pestnjaka (Bordes 1952b, 556). postajal vse konfuznejši (Bordes 1952b; Bordes
1955a). V svojem zadnjem delu je poskusil še zad-
Ostala mu je le še razlaga obitkov levallois, njič opozoriti, da je tehnika levallois, ki omogoča
ki so po njegovem mnenju predstavljali polizdel- izrabo številnih oblik predpripravljenih jeder ter
ke in ne orodij. Plana najdišča, kjer je bilo veliko producira številne oblike odbitkov – od »klasič-
odbitkov, je razložil z dejstvom, da so ljudje žive- nih« širokih ovalnih konvergirajočih odbitkov,
li v krajih, kjer je bilo veliko kremena, kot noma- izvirajočih iz centripetalno obdelanih jeder, do
di in so namenoma puščali polizdelke na krajih, bolj podolgovatih koničastih oblik, ki jih lahko
kamor so se občasno vračali. Kajti bilo jih je lažje opisujemo kot konice levallois ali celo kline, pač
predelati v orodja, kot pa jih ves čas nositi s sabo. glede na to, kašne morfološke kriterije uporablja-
Drugače naj bi bilo v jamah, kjer so živeli bolj us- mo za definicijo (Bordes 1980).
taljeno življenje in so ostajali na enem kraju dlje
časa. Zato niso nosili s sabo veliko orodij in so jih Prav tako pa ni zanemarjal pomena dostop-
vedno znova obdelovali, ko so se vračali v jamo. nosti surovine v pokrajini pri vlogi izdelave tipov
Na osnovi tega je menil, da moramo pričakova- kamenih orodij. Po njegovem mnenju bi pleme,
ti, da bodo na ozemlju, bogatem s kremenom, ki je izdelovalo orodja levallois in se je preseli-
odkrili več najdišč z levalloisienom na planem, lo na ozemlje s kvalitetnim kremenom, še nap-
medtem ko se bo v jamah nahajal moustérien. Iz rej izdelovalo omenjena orodja, v primeru pa, da
tega je izpeljal, da način življenja določa tehnolo- bi se preselilo v pokrajino, kjer taki viri niso bili
gijo izdelave kamenih orodij in ne tradicija (Bor- dostopni, bi s to tradicijo prenehalo in levallois
des 1953c, 232). Prav tako pa je menil, da bi bile te odbitki bi izginili iz arheološkega zapisa (Bordes
variacije lahko tudi posledica sezonskega načina 1950b, 413). Delno je tako prepričanje sovpadalo
življenja oziroma da bi bil levalloisien na platojih z mnenjem, da naj bi podnebje definiralo način
okoli Les Eyzies lahko odraz poselitve poleti, po- obnašanja in preko tega tudi način izdelave oro-
zimi pa je vreme ljudi potisnilo v jame v dolini, dij. Avtorji pred Bordesom, ki so zaradi pomanj-
kjer so za sabo pustili moustérien (Bordes 1953c, kanja sistema za definicijo variabilnosti jamski
233). Ne zgolj metodološko, ampak tudi interpre- moustérien pojmovali kot dokaj monotono in-
tativno je povzročil pomik naprej – posledično dustrijo brez variacij, so to lastnost opisovali kot
sta H. Dibble in M. Lenoir opozorila, da smo že posledico hladnega in vlažnega podnebja, v kate-
