Page 20 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 20
atigrafiji (Bordes 1950a, 242–45). Zaradi tega žev s hrbtom in manj pestnjakov, kasneje pa je
je bilo nujno, da je Bordes skušal definirati deli- dodal še prehodni MAT AB, ki ga je definiral v
tev predmeta preučevanja – moustérien. Pech de l'Azé I v plasti A5 in v Pech de l'Azé IV
v plasti F3 (Bordes 1968, 105; Bordes 1975, 294;
Še najnatančneje bi Bordesovo metodologi- Bordes 1981, 77). Do tega prehoda naj bi prišlo
jo delitve zvrsti moustériena opisali, če bi trdi- v fazi Périgord II v Würmu II. Prav tako je trdil,
li, kot N. Rolland, da njegove zvrsti temeljijo na da je pri mlajšepaleolitskih tipih razvojna težnja
polimodalnosti grafov distribucij strgal in do- od atipičnih v MAT-A proti tipičnim v MAT-
datkov specifičnih oblik orodij (pestnjakov, na- -B. Prav tako se v MAT-A nahajajo še posame-
zobčanih orodij, mlajšepaleolitskih elementov) zna strgala tipa La Quina in okoli 20 % nazobča-
(Rolland 1990, 360). nih orodij ter orodij z izjedo (Bordes in Bourgon
1951a, 10–23). Izjemo predstavlja industrija v pla-
Kot je vidno v spodnji tabeli, je Bordes v sti F in Le Moustier, kjer je veliko strgal, veliko
prvo skupino uvrstil orodne inventarje, ki so nazobčanih orodij in tudi noži s hrbtom. Zaradi
imeli več kot 55 % strgal, v drugo tiste z 22 do 40 tega je sklepal, da bi se morda lahko zgodilo, da
% strgal in v tretjo tiste z manj kot 13 % strgal. so pri izkopavanjih plasti F pridružili tudi spo-
Znotraj vsake skupine je ločil dve podskupini dnji del plasti G, kjer se nahaja nazobčani mo-
na osnovi prisotnosti tehnike odbijanja leval- ustérien (Bordes 1981, 78). Opazil je, da se pro-
lois oziroma pestnjakov. V prvi skupini, ki jo je ti pričakovanjem MAT nahaja tudi v Würmu II
poimenoval charentien, je ločil moustérien tipa (Bordes in Bourgon 1951a, 10–23; Bordes 1953e,
La Ferrassie od moustériena tipa La Quina. Za 465; Bordes 1961, 804; Bordes in de Sonneville-
prvega je značilen indeks levallois od 25 do 30% -Bordes 1970, 63–66; Reynolds 1990, 264). Naj-
in več, ki ga vedno spremljata tudi visok indeks lepše mu je uspelo definirati razvojne trende od
fasetiranih talonov in laminarni indeks (Bordes MAT-A proti MAT-B v sklopu plasti F na naj-
1953e, 460–66; Bordes 1961, 805–6; Bordes in dišču Pech de l'Azé IV. Pri primerjavi plasti F1
de Sonneville-Bordes 1970, 61–63; Dibble 1988, (najstarejša) do F 4 se je pokazalo (Bordes 1975,
182–83; Dibble in Lenoir 1995a, 10). 301–4), da število mlajšepaleolitskih elementov
20 narašča od starejše proti mlajši plasti (od 6,5 na
Skupine Zvrsti Indeks Tipološke Teh- 17 %), da se indeks levallois zmanjšuje (od 9,3 na
hereditatikulturestrgalznačilnostinološke5,4%), da se zmanjšuje tudi indeks fasetiranih ta-
> 55 % znač. lonov (od 27,6 na 21,3) in da se veča število nožev
I tip La prečna strgala nizek s hrbtom (od 1,2 na 8,5 %).
Quina > 55 % IL, Ilam
dvojna, Predpostavljal je evolucijsko povezavo iz
tip La 22–40 % konvergentna visok IL, MAT v chatelpérronien na osnovi razvoja mou-
I Ferras- 22–40 % strgala Ilam stérienskega noža s hrbtom, ki je izdelan na od-
malo bitku, v chatelpérroniensko konico, ki je izdela-
sie 3–13 pestnjakov na na klini (Bordes 1961, 804). Prav tako pa se
3–13 veliko geografske razprostranjenosti pokrivajo, nobe-
II tipični pestnjakov den od slednjih se ne pojavlja vzhodno od Rhône
malo in oba segata le v severno Španijo (Mellars 1973,
II MAT-A pestnjakov 273). Podobno idejo o nadaljevanju MAT v
veliko châtelperronien, oziroma po njihovi terminolo-
III na- pestnjakov giji še périgordien I, so v okviru bilinearne teo-
zobčani rije o razvoju paleolitika v začetku petdesetih let
videli M. Veyrier, E. Beaux in J. Combier, ki so
III MAT-B postavili industrijo iz Grotte de Néron kot pre-
Razlike med moustérienom z acheulénsko
tradicijo tipa A in tipa B (MAT–A in MAT–B)
je definiral s tem, da prvi vesbuje več pestnja-
kov in manj nožev s hrbtom, drugi pa več no-
je bilo nujno, da je Bordes skušal definirati deli- dodal še prehodni MAT AB, ki ga je definiral v
tev predmeta preučevanja – moustérien. Pech de l'Azé I v plasti A5 in v Pech de l'Azé IV
v plasti F3 (Bordes 1968, 105; Bordes 1975, 294;
Še najnatančneje bi Bordesovo metodologi- Bordes 1981, 77). Do tega prehoda naj bi prišlo
jo delitve zvrsti moustériena opisali, če bi trdi- v fazi Périgord II v Würmu II. Prav tako je trdil,
li, kot N. Rolland, da njegove zvrsti temeljijo na da je pri mlajšepaleolitskih tipih razvojna težnja
polimodalnosti grafov distribucij strgal in do- od atipičnih v MAT-A proti tipičnim v MAT-
datkov specifičnih oblik orodij (pestnjakov, na- -B. Prav tako se v MAT-A nahajajo še posame-
zobčanih orodij, mlajšepaleolitskih elementov) zna strgala tipa La Quina in okoli 20 % nazobča-
(Rolland 1990, 360). nih orodij ter orodij z izjedo (Bordes in Bourgon
1951a, 10–23). Izjemo predstavlja industrija v pla-
Kot je vidno v spodnji tabeli, je Bordes v sti F in Le Moustier, kjer je veliko strgal, veliko
prvo skupino uvrstil orodne inventarje, ki so nazobčanih orodij in tudi noži s hrbtom. Zaradi
imeli več kot 55 % strgal, v drugo tiste z 22 do 40 tega je sklepal, da bi se morda lahko zgodilo, da
% strgal in v tretjo tiste z manj kot 13 % strgal. so pri izkopavanjih plasti F pridružili tudi spo-
Znotraj vsake skupine je ločil dve podskupini dnji del plasti G, kjer se nahaja nazobčani mo-
na osnovi prisotnosti tehnike odbijanja leval- ustérien (Bordes 1981, 78). Opazil je, da se pro-
lois oziroma pestnjakov. V prvi skupini, ki jo je ti pričakovanjem MAT nahaja tudi v Würmu II
poimenoval charentien, je ločil moustérien tipa (Bordes in Bourgon 1951a, 10–23; Bordes 1953e,
La Ferrassie od moustériena tipa La Quina. Za 465; Bordes 1961, 804; Bordes in de Sonneville-
prvega je značilen indeks levallois od 25 do 30% -Bordes 1970, 63–66; Reynolds 1990, 264). Naj-
in več, ki ga vedno spremljata tudi visok indeks lepše mu je uspelo definirati razvojne trende od
fasetiranih talonov in laminarni indeks (Bordes MAT-A proti MAT-B v sklopu plasti F na naj-
1953e, 460–66; Bordes 1961, 805–6; Bordes in dišču Pech de l'Azé IV. Pri primerjavi plasti F1
de Sonneville-Bordes 1970, 61–63; Dibble 1988, (najstarejša) do F 4 se je pokazalo (Bordes 1975,
182–83; Dibble in Lenoir 1995a, 10). 301–4), da število mlajšepaleolitskih elementov
20 narašča od starejše proti mlajši plasti (od 6,5 na
Skupine Zvrsti Indeks Tipološke Teh- 17 %), da se indeks levallois zmanjšuje (od 9,3 na
hereditatikulturestrgalznačilnostinološke5,4%), da se zmanjšuje tudi indeks fasetiranih ta-
> 55 % znač. lonov (od 27,6 na 21,3) in da se veča število nožev
I tip La prečna strgala nizek s hrbtom (od 1,2 na 8,5 %).
Quina > 55 % IL, Ilam
dvojna, Predpostavljal je evolucijsko povezavo iz
tip La 22–40 % konvergentna visok IL, MAT v chatelpérronien na osnovi razvoja mou-
I Ferras- 22–40 % strgala Ilam stérienskega noža s hrbtom, ki je izdelan na od-
malo bitku, v chatelpérroniensko konico, ki je izdela-
sie 3–13 pestnjakov na na klini (Bordes 1961, 804). Prav tako pa se
3–13 veliko geografske razprostranjenosti pokrivajo, nobe-
II tipični pestnjakov den od slednjih se ne pojavlja vzhodno od Rhône
malo in oba segata le v severno Španijo (Mellars 1973,
II MAT-A pestnjakov 273). Podobno idejo o nadaljevanju MAT v
veliko châtelperronien, oziroma po njihovi terminolo-
III na- pestnjakov giji še périgordien I, so v okviru bilinearne teo-
zobčani rije o razvoju paleolitika v začetku petdesetih let
videli M. Veyrier, E. Beaux in J. Combier, ki so
III MAT-B postavili industrijo iz Grotte de Néron kot pre-
Razlike med moustérienom z acheulénsko
tradicijo tipa A in tipa B (MAT–A in MAT–B)
je definiral s tem, da prvi vesbuje več pestnja-
kov in manj nožev s hrbtom, drugi pa več no-
