Page 18 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 18
em naj bi bila stiska ljudi zelo velika in se zaradiiz dveh vzporednih linij razvoja človeka naredi-
tega tehnika izdelovanja orodij ni razvijala (Pra- la prikaz v obliki grma s stranskimi vejami, ki so
hereditatidel 1950, 256). Potrditev svojih hipotez je Bordesprikazovale potek razvoja človeka.
videl v Commontovih izsledkih iz Picardije iz
leta 1913. Commont je na najdiščih Roisel, Mar- Svoje prepričanje v zvezi s srednje- in mlaj-
lers in Busigny opazil, da so orodja na krajih, kjer šepaleolitskimi hominidi je Bordes razložil dve
je več kremena, manj izrabljena in retuširana. V leti kasneje. Pri tem se je spet skliceval na očiten
nasprotju pa so na najdiščih, kjer so viri surovine razvoj na kraju samem, pri katerem naj bi se iz
oddaljeni, majhna, močno retuširana in izrablje- moustériena razvil mlajši paleolitik. Za ta prikaz
na ter zelo podobna tistim v jamah Spy, Le Mou- je jasno, da zveza, kot jo je podal A. Hrdlička,
stier in La Ferrassie (Bordes 1953c, 233). ki je enačil moustérien in neandertalce, ne drži,
podprl pa je njegove ideje o razvoju modernega
Večji kot v resnici človeka iz neandertalca. Po Bordesovem mnenju
Bordes je ustvaril sodobno sistematiko razmišlja- namreč ni res, da orodja na odbitkih delajo samo
nja v paleolitski (ter analitski) arheologiji dru- neandertalci in orodja na klinah samo moderni
ge polovice 20. stoletja. Najprej je kot neustre- ljudje, saj so fosili, kot je Fontechévade, ki niso
zne pokazal ključne interpretacije arheologije in ne pravi Homo sapiens pa tudi ne neandertalci,
antropologije začetka stoletja – ovrgel je teori- izdelovali orodja na odbitkih. Prav tako naj bi bil
jo o paralelnem obstoju dveh kulturnih tradicij moderni človek iz Combe-Capelle, po Bordeso-
s tem, da je prikazal stratigrafske težave v Bre- vem mnenju, odkrit v plasti z industrijo z moč-
uilovih zaključkih. Zaključil je, da so industri- nimi srednjepaleolitskimi značilnostmi (Bor-
je s pestnjaki delo vrste Homo sapiens iz intergla- des 1952a, 442–45). Zato je menil, da »ti ljudje
ciala, medtem ko so orodja na odbitkih nastala niso padli z neba popolnoma oboroženi s périgor-
v glacialu (Bordes 1950b, 395–397). V zamenja- diensko industrijo.«. Kar pomeni priznanje pre-
vo je predlagal teorijo razvoja zvrsti moustérie- hoda iz srednjega v mlajši paleolitk v zahodni
na, ki ga je ponazoril v obliki grma, v katerem Evropi, kjer je poznana celo prehodna industri-
se iz izvorne točke industrije cepijo ter dosega- ja (périgordien I), namesto da bi po starem na-
jo svojo maksimalno razvejanost (Bordes 1950b, čelu »Ex oriente lux«, ki morda drži za neolitik,
409–411). V tej točki se je ujel v lastno mrežo – izvor te spremembe iskali v oddaljenih in nezna-
izdelovalca pestnjakov je poimenoval Homo sa- nih krajih, kot sta Iran in Pamir (Bordes 1952a,
piens, pri čemer se je oprijel teorije, da naj bi se 444). Pri tem je razvidno, da je kljub odpravi pa-
pripadniki te vrste v Evropi nahajali že od starej- ralelizma v arheologiji verjel, da je antropološki
šega pleistocena dalje (Piltdown, Swanscombe, paralelizem obstajal ter da je ob koncu srednjega
Fontéchevade) in obstajali vzporedno z neander- paleolitika eno izmed ljudstev prevladalo nad os-
talci (Pottier 1951, 343). Teorija, da je staropaleo- talimi in izrinilo starejše moustérienske skupine.
litski hominid anatomsko moderen, je vsebova- V svojih poznih delih pa je, kot je napisal v zbor-
la predpostavko o vzporednem obstoju, ki jo je niku konference Unesca, ki ga je sam uredil in
Bordes izgnal iz arheologije. Istočasno so antro- je bil posvečen okoljskim spremembam ter izvo-
pologi namreč že sprejeli njegove argumente in ru Homo sapiens, domneval, da so prehodi iz sre-
stara prepričanja preoblikovali v model, po ka- dnjega paleolitika potekali sinhrono na vsaj šes-
terem staropaleolitski hominidi, ki so moderne- tih krajih po svetu (Bordes 1971; Bordes 1972a;
mu človeku sicer anatomsko podobni, ne pred- Bachellerie idr. 2012).
stavljajo več naših neposrednih prednikov. Prav
tako to niso niti neandertalci, ampak so oboji le Največje uspehe pa je dosegel, ko je sestavil
stranski veji v razvoju človeka (Jullien 1951, 473). in kasneje skupaj z Bourgonom dopolnil stan-
Tako je pod Bordesovim vplivom antropologija dardizirano tipološko listo kamenih orodij z opi-
si tehnologij za izdelavo teh tipov. Bila je tako ši-
roko zasnovana, da je še danes uporabna tudi za
tega tehnika izdelovanja orodij ni razvijala (Pra- la prikaz v obliki grma s stranskimi vejami, ki so
hereditatidel 1950, 256). Potrditev svojih hipotez je Bordesprikazovale potek razvoja človeka.
videl v Commontovih izsledkih iz Picardije iz
leta 1913. Commont je na najdiščih Roisel, Mar- Svoje prepričanje v zvezi s srednje- in mlaj-
lers in Busigny opazil, da so orodja na krajih, kjer šepaleolitskimi hominidi je Bordes razložil dve
je več kremena, manj izrabljena in retuširana. V leti kasneje. Pri tem se je spet skliceval na očiten
nasprotju pa so na najdiščih, kjer so viri surovine razvoj na kraju samem, pri katerem naj bi se iz
oddaljeni, majhna, močno retuširana in izrablje- moustériena razvil mlajši paleolitik. Za ta prikaz
na ter zelo podobna tistim v jamah Spy, Le Mou- je jasno, da zveza, kot jo je podal A. Hrdlička,
stier in La Ferrassie (Bordes 1953c, 233). ki je enačil moustérien in neandertalce, ne drži,
podprl pa je njegove ideje o razvoju modernega
Večji kot v resnici človeka iz neandertalca. Po Bordesovem mnenju
Bordes je ustvaril sodobno sistematiko razmišlja- namreč ni res, da orodja na odbitkih delajo samo
nja v paleolitski (ter analitski) arheologiji dru- neandertalci in orodja na klinah samo moderni
ge polovice 20. stoletja. Najprej je kot neustre- ljudje, saj so fosili, kot je Fontechévade, ki niso
zne pokazal ključne interpretacije arheologije in ne pravi Homo sapiens pa tudi ne neandertalci,
antropologije začetka stoletja – ovrgel je teori- izdelovali orodja na odbitkih. Prav tako naj bi bil
jo o paralelnem obstoju dveh kulturnih tradicij moderni človek iz Combe-Capelle, po Bordeso-
s tem, da je prikazal stratigrafske težave v Bre- vem mnenju, odkrit v plasti z industrijo z moč-
uilovih zaključkih. Zaključil je, da so industri- nimi srednjepaleolitskimi značilnostmi (Bor-
je s pestnjaki delo vrste Homo sapiens iz intergla- des 1952a, 442–45). Zato je menil, da »ti ljudje
ciala, medtem ko so orodja na odbitkih nastala niso padli z neba popolnoma oboroženi s périgor-
v glacialu (Bordes 1950b, 395–397). V zamenja- diensko industrijo.«. Kar pomeni priznanje pre-
vo je predlagal teorijo razvoja zvrsti moustérie- hoda iz srednjega v mlajši paleolitk v zahodni
na, ki ga je ponazoril v obliki grma, v katerem Evropi, kjer je poznana celo prehodna industri-
se iz izvorne točke industrije cepijo ter dosega- ja (périgordien I), namesto da bi po starem na-
jo svojo maksimalno razvejanost (Bordes 1950b, čelu »Ex oriente lux«, ki morda drži za neolitik,
409–411). V tej točki se je ujel v lastno mrežo – izvor te spremembe iskali v oddaljenih in nezna-
izdelovalca pestnjakov je poimenoval Homo sa- nih krajih, kot sta Iran in Pamir (Bordes 1952a,
piens, pri čemer se je oprijel teorije, da naj bi se 444). Pri tem je razvidno, da je kljub odpravi pa-
pripadniki te vrste v Evropi nahajali že od starej- ralelizma v arheologiji verjel, da je antropološki
šega pleistocena dalje (Piltdown, Swanscombe, paralelizem obstajal ter da je ob koncu srednjega
Fontéchevade) in obstajali vzporedno z neander- paleolitika eno izmed ljudstev prevladalo nad os-
talci (Pottier 1951, 343). Teorija, da je staropaleo- talimi in izrinilo starejše moustérienske skupine.
litski hominid anatomsko moderen, je vsebova- V svojih poznih delih pa je, kot je napisal v zbor-
la predpostavko o vzporednem obstoju, ki jo je niku konference Unesca, ki ga je sam uredil in
Bordes izgnal iz arheologije. Istočasno so antro- je bil posvečen okoljskim spremembam ter izvo-
pologi namreč že sprejeli njegove argumente in ru Homo sapiens, domneval, da so prehodi iz sre-
stara prepričanja preoblikovali v model, po ka- dnjega paleolitika potekali sinhrono na vsaj šes-
terem staropaleolitski hominidi, ki so moderne- tih krajih po svetu (Bordes 1971; Bordes 1972a;
mu človeku sicer anatomsko podobni, ne pred- Bachellerie idr. 2012).
stavljajo več naših neposrednih prednikov. Prav
tako to niso niti neandertalci, ampak so oboji le Največje uspehe pa je dosegel, ko je sestavil
stranski veji v razvoju človeka (Jullien 1951, 473). in kasneje skupaj z Bourgonom dopolnil stan-
Tako je pod Bordesovim vplivom antropologija dardizirano tipološko listo kamenih orodij z opi-
si tehnologij za izdelavo teh tipov. Bila je tako ši-
roko zasnovana, da je še danes uporabna tudi za
