Page 24 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 24
oski, kanadski in ameriški prazgodovinarji ter poskrbela za dokončno razširitev klasične tipo-
razpravljali ne zgolj o njegovi analitični metodi, loške metodologije opisovanja v takrat že debe-
hereditatiampak so z izvajanjem poskusov predvsem začr-lo poprocesualni arheološki svet, ki je nagovarjal
tali temelje eksperimentalne arheologije (Jelinek teme daleč onkraj tradicionalnih obsesij s tipo-
1965; Texier in Meignen 2012, 136). logijo in taksonomijo oziroma v katerem so po-
Slika 2. Francois Bordes in Don Crabtree. Prvič sta se samezni avtorji celo vehementno zahtevali zame-
srečala 1964 v Les Eyziesu ter nato sodelovala celo živ njavo Bordesove tipologije (Bisson 2000). Gre
ljenje. pravzaprav za potrditev njune trditve, da tipolo-
gija, ki jo je izdelal Bordes, predstavlja standar-
Bordesova monografija oziroma priroč- dno orodje za opisovanje starejše- in srednjepa-
nik Typologie du paléolithique ancien et moyen je leolitskih kamnitih orodij v večjem delu starega
od prve izdaje leta 1961 doživel številne ponov- sveta. Slednje kot tako omogoča komunikaci-
ne izdaje v francoskem jeziku. Kljub preživelosti jo med različno usmerjenimi raziskovalci. Posle-
mnogih konceptov, kritik in dopolnitev njegove dično sta zagovarjala uporabo terminologije ter
tipologije se imajo tehnološki in tipološki opisi napovedala, da je posamezne interpretacije pot-
posameznih orodnih tipov še vedno za temeljni rebno nadgraditi oziroma zamenjati (Dibble in
priročnik študija srednjega paleolitika. Tak po- Debénath 1991, 222). Zgolj dve leti kasneje pa je
men potrjujejo številne »prevedene« tipologi- izšel prikaz neandertalske zapuščine (s poudar-
je, ki so njegove primere zamenjale z lokalnimi. kom na zahodni Evropi), ki ga je napisal Paul
Za nas je vsekakor najpomembnejša temeljna pu- Mellars. Prav količina citiranosti Bordesove-
blikacija Vide Pohar (1979), ki je v tipologijo kot ga dela v grand oeuvre moustérienske arheologi-
razlagalne primere vnesla številne najdbe s slo- je jasno kaže pomen njegovega dela za nadaljnji
venskih najdišč. Podobno pa je za Hrvaško na- razvoj raziskav srednjega paleolitika ter prazgo-
redil tudi Ivor Karavanić, ki je leta 1992 objavil dovinske arheologije nasploh (Mellars 1996). V
predlog osnovnih strokovnih nazivov s tipologi- njegovi biografiji je Paul Pettit opozoril, da brez
jo (Karavanić 1992), tri leta pozneje pa je prevedel njegovega dela Binford ne bi bil zmožen formu-
še celotno tipološko listo (Karavanić 1995). Klju- lirati teorij o obnašanju neandertalcev ter zagna-
čen prispevek k dopolnitvi ter hkrati ohranitvi ti promocije nove arheologije, Mellars ne bi mo-
Bordesove tipološke misli vsekakor predstavlja gel razviti svojih kronološko-kulturnih sekvenc,
posodobljen priročnik Handbook of Paleolit- Dibble pa ne razlagati dinamike sprememb ka-
hic Typology.Vol. 1, Lower and MIddle Paleolit- menih orodij … (Pettit 2009, 203) Čeprav je bil
hic of Europe, ki sta ga objavila A. Debénath in zadnji velikan prejšnjega stoletja, se je dobro za-
H. Dibble (1994). Objava v angleškem jeziku je vedal pomena poljudnoznanstvene prezentaci-
je rezultatov dela oziroma je prav v tem žanru
lahko dominiral zaradi svoje izjemne literarne
nadarjenosti. Tako moramo njegovo odločitev,
da je knjigo A Tale of Two Caves (1972b) objavil
zgolj v angleškem jeziku, razumeti kot nagovor
širšega občinstva. Hkrati pa je za antropološko
izobraženo javnost, ki se je nagibala na Binfor-
dovo stran razprave z jasnejšo in predvsem eno-
stavnejšo dikcijo, pojasnil kompleksne rezultate
svojih terenskih raziskav (Bordes 1955b; Bordes
in Bourgon 1950; Bordes in Bourgon 1951b).
***
razpravljali ne zgolj o njegovi analitični metodi, loške metodologije opisovanja v takrat že debe-
hereditatiampak so z izvajanjem poskusov predvsem začr-lo poprocesualni arheološki svet, ki je nagovarjal
tali temelje eksperimentalne arheologije (Jelinek teme daleč onkraj tradicionalnih obsesij s tipo-
1965; Texier in Meignen 2012, 136). logijo in taksonomijo oziroma v katerem so po-
Slika 2. Francois Bordes in Don Crabtree. Prvič sta se samezni avtorji celo vehementno zahtevali zame-
srečala 1964 v Les Eyziesu ter nato sodelovala celo živ njavo Bordesove tipologije (Bisson 2000). Gre
ljenje. pravzaprav za potrditev njune trditve, da tipolo-
gija, ki jo je izdelal Bordes, predstavlja standar-
Bordesova monografija oziroma priroč- dno orodje za opisovanje starejše- in srednjepa-
nik Typologie du paléolithique ancien et moyen je leolitskih kamnitih orodij v večjem delu starega
od prve izdaje leta 1961 doživel številne ponov- sveta. Slednje kot tako omogoča komunikaci-
ne izdaje v francoskem jeziku. Kljub preživelosti jo med različno usmerjenimi raziskovalci. Posle-
mnogih konceptov, kritik in dopolnitev njegove dično sta zagovarjala uporabo terminologije ter
tipologije se imajo tehnološki in tipološki opisi napovedala, da je posamezne interpretacije pot-
posameznih orodnih tipov še vedno za temeljni rebno nadgraditi oziroma zamenjati (Dibble in
priročnik študija srednjega paleolitika. Tak po- Debénath 1991, 222). Zgolj dve leti kasneje pa je
men potrjujejo številne »prevedene« tipologi- izšel prikaz neandertalske zapuščine (s poudar-
je, ki so njegove primere zamenjale z lokalnimi. kom na zahodni Evropi), ki ga je napisal Paul
Za nas je vsekakor najpomembnejša temeljna pu- Mellars. Prav količina citiranosti Bordesove-
blikacija Vide Pohar (1979), ki je v tipologijo kot ga dela v grand oeuvre moustérienske arheologi-
razlagalne primere vnesla številne najdbe s slo- je jasno kaže pomen njegovega dela za nadaljnji
venskih najdišč. Podobno pa je za Hrvaško na- razvoj raziskav srednjega paleolitika ter prazgo-
redil tudi Ivor Karavanić, ki je leta 1992 objavil dovinske arheologije nasploh (Mellars 1996). V
predlog osnovnih strokovnih nazivov s tipologi- njegovi biografiji je Paul Pettit opozoril, da brez
jo (Karavanić 1992), tri leta pozneje pa je prevedel njegovega dela Binford ne bi bil zmožen formu-
še celotno tipološko listo (Karavanić 1995). Klju- lirati teorij o obnašanju neandertalcev ter zagna-
čen prispevek k dopolnitvi ter hkrati ohranitvi ti promocije nove arheologije, Mellars ne bi mo-
Bordesove tipološke misli vsekakor predstavlja gel razviti svojih kronološko-kulturnih sekvenc,
posodobljen priročnik Handbook of Paleolit- Dibble pa ne razlagati dinamike sprememb ka-
hic Typology.Vol. 1, Lower and MIddle Paleolit- menih orodij … (Pettit 2009, 203) Čeprav je bil
hic of Europe, ki sta ga objavila A. Debénath in zadnji velikan prejšnjega stoletja, se je dobro za-
H. Dibble (1994). Objava v angleškem jeziku je vedal pomena poljudnoznanstvene prezentaci-
je rezultatov dela oziroma je prav v tem žanru
lahko dominiral zaradi svoje izjemne literarne
nadarjenosti. Tako moramo njegovo odločitev,
da je knjigo A Tale of Two Caves (1972b) objavil
zgolj v angleškem jeziku, razumeti kot nagovor
širšega občinstva. Hkrati pa je za antropološko
izobraženo javnost, ki se je nagibala na Binfor-
dovo stran razprave z jasnejšo in predvsem eno-
stavnejšo dikcijo, pojasnil kompleksne rezultate
svojih terenskih raziskav (Bordes 1955b; Bordes
in Bourgon 1950; Bordes in Bourgon 1951b).
***
