Page 21 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 21
ia universitatishodno med tipičnim moustérienom in aurigna- ne opozoril na dejstvo, da se v slednjem vendarle
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 21 cienom, kar naj bi bilo podobno tudi poziciji in- nahaja nekaj razvojnih teženj. Pokazalo se je na-
dustrije iz Abri Audi, ki naj bi bila prehodna mreč, da je v končnem nazobčanem moustérie-
oblika med MAT in périgordienom I (Veyrier, nu opazna težnja k mikrolitizaciji, ki jo je ugoto-
Beaux in Combier 1951, 78). vil v plasti A (Bordes, Fitte in Blanc 1954, 232).
V plasti A–B je vseboval veliko strgal, kar je raz-
Pri opisu moustériena tipa La Quina je Bor- ložil z možnostjo kontaminacije iz plasti B, ki
des opozoril na povečanje števila nazobčanih je pripadala charentienu (str. 234). Prav tako je
orodij v njegovih zadnjih fazah, kar je razložil opazil, da končni nazobčani moustérien vsebu-
kot vračanje k izvorni obliki v plasti 3 na najdi- je veliko mlajšepaleolitskih elementov, ki zame-
šču La Micoque. Kronološko ga postavi v Würm njujejo srednjepaleolitske, ter nože s hrbtom in
I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Com- slabo izdelane pestnjake. Ti kažejo na tesno po-
be Grenal (Bordes 1968, 102; Bordes 1981, 78). Že vezanost z MAT (str. 244). Pri tem je opozoril,
v prvih objavah pa je ugotovil, da je moustérien da se nazobčani moustérien nahaja nad charen-
tipa La Quina mlajši del charentiena (Bordes in tienom (Abri Cadourne, Combe-Grenal, Ha-
Bourgon 1951a, 12 –23; Bordes 1953e, 465). ute-Roche, Grotte du Hyène) in tudi pod njim
(Pech de l'Azé II, La Gane, La Ferrassie plast A).
Kot značilnost moustériena tipa La Fer- To ga je tako zmedlo, da ga je opredelil kot ver-
rassie je podal veliko število strgal, ki pa jih je jetno konvergenco degeneriranih kultur – kot
manj kot v moustérienu tipa La Quina. To naj slepo ulico moustériena (str. 248). V svojih zgo-
bi bilo posledica tehnike odbijanja levallois, ki dnjih delih je sicer zapisal, da se nazobčani mou-
producira tanke odbitke, na katerih je nemogo- stérien nahaja na koncu moustériena (Bordes in
če izdelovati debela strgala. Prav tako je nemo- Bourgon 1951a, 23), vendar je kronološko pozici-
goče izdelovati prečna strgala na dolgih odbitkih jo kasneje zanemaril.
levallois. V svoji zadnji objavi tik pred smrtjo se
je nagibal k temu, da bi moustérien tipa La Fer- Kot najznačilnejši plasti tipičnega moustéri-
rassie opisal kot levallois facies moustériena tipa ena je opisal plasti B in J najdišča Le Moustier,
La Quina. Tu je tudi opozoril na težavo ločeva- pri čemer je pripomnil, da gre pri plasti J verje-
nja moustériena tipa La Ferrassie od tipičnega tno za tri plasti, od katerih je ena verjetno MAT.
moustériena, obogatenega s strgali. Kronološko Časovno se tipični moustérien nahaja v Würmu
je moustérien tipa La Ferrassie postavil v Würm I (Combe-Grenal 54, 552, 50, 36) in v Würmu II
I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Combe (Combe-Grenal 31, 30, 29, 28, 7) (Bordes 1953e,
Grenal (Bordes 1981, 79). 461; Bordes 1981, 79). Znotraj slednjega je prika-
zal variabilnost na primeru plasti 4c2 z najdišča
Nazobčani moustérien je za Bordesa pred- Pech de l'Azé II in plasti X z najdišča Pech de
stavljal »pepelko« moustériena. To industrijo je l'Azé IV. Obe sta kronološko uvrščeni v fazo v
opisal predvsem zaradi majhnega števila retuši- Würm I – prva vsebuje večje število nazobčanih
ranih orodij ter dejstva, da je število orodij vča- orodij, druga pa več strgal in ima tudi višji indeks
sih veliko in drugič spet majhno. Iz tega je skle- levallois. Na osnovi kronološke pozicije je skle-
pal, da je v tej kulturi količina orodij ciklično pal, da sta oba orodna inventarja izdelek istih lju-
nihala. Definiral jo je predvsem z odsotnostjo di, za minimalne razlike v tipološkem sestavu pa
posameznih elementov v orodnih skupkih (Bor- naj bi bile krive različne dejavnosti, ki so se vršile
des 1968, 102). Nahaja se v Würmu I v Pech de na teh dveh krajih (Bordes 1975, 301–4).
l'Azé ter v Würmu I in II v Combe-Grenal (Bor-
des 1953e, 463; Bordes 1981, 78–79). Zanimivo je Svojim skupinam je v poznih delih, po letu
dejstvo, da je pri svojih velikih pregledih večino- 1975, kot posebnost dodal še asinipodien, ki je
ma zanemaril podatke o nazobčanem moustéri- poznan le v fazi Périgord II iz Würma I v Pech
enu, ki jih je dobil pri izkopavanjih – tako je v de l'Azé IV v plasti J3a. Vsebuje le malo strgal,
članku o najdbah iz previsa Armand Chadour-
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 21 cienom, kar naj bi bilo podobno tudi poziciji in- nahaja nekaj razvojnih teženj. Pokazalo se je na-
dustrije iz Abri Audi, ki naj bi bila prehodna mreč, da je v končnem nazobčanem moustérie-
oblika med MAT in périgordienom I (Veyrier, nu opazna težnja k mikrolitizaciji, ki jo je ugoto-
Beaux in Combier 1951, 78). vil v plasti A (Bordes, Fitte in Blanc 1954, 232).
V plasti A–B je vseboval veliko strgal, kar je raz-
Pri opisu moustériena tipa La Quina je Bor- ložil z možnostjo kontaminacije iz plasti B, ki
des opozoril na povečanje števila nazobčanih je pripadala charentienu (str. 234). Prav tako je
orodij v njegovih zadnjih fazah, kar je razložil opazil, da končni nazobčani moustérien vsebu-
kot vračanje k izvorni obliki v plasti 3 na najdi- je veliko mlajšepaleolitskih elementov, ki zame-
šču La Micoque. Kronološko ga postavi v Würm njujejo srednjepaleolitske, ter nože s hrbtom in
I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Com- slabo izdelane pestnjake. Ti kažejo na tesno po-
be Grenal (Bordes 1968, 102; Bordes 1981, 78). Že vezanost z MAT (str. 244). Pri tem je opozoril,
v prvih objavah pa je ugotovil, da je moustérien da se nazobčani moustérien nahaja nad charen-
tipa La Quina mlajši del charentiena (Bordes in tienom (Abri Cadourne, Combe-Grenal, Ha-
Bourgon 1951a, 12 –23; Bordes 1953e, 465). ute-Roche, Grotte du Hyène) in tudi pod njim
(Pech de l'Azé II, La Gane, La Ferrassie plast A).
Kot značilnost moustériena tipa La Fer- To ga je tako zmedlo, da ga je opredelil kot ver-
rassie je podal veliko število strgal, ki pa jih je jetno konvergenco degeneriranih kultur – kot
manj kot v moustérienu tipa La Quina. To naj slepo ulico moustériena (str. 248). V svojih zgo-
bi bilo posledica tehnike odbijanja levallois, ki dnjih delih je sicer zapisal, da se nazobčani mou-
producira tanke odbitke, na katerih je nemogo- stérien nahaja na koncu moustériena (Bordes in
če izdelovati debela strgala. Prav tako je nemo- Bourgon 1951a, 23), vendar je kronološko pozici-
goče izdelovati prečna strgala na dolgih odbitkih jo kasneje zanemaril.
levallois. V svoji zadnji objavi tik pred smrtjo se
je nagibal k temu, da bi moustérien tipa La Fer- Kot najznačilnejši plasti tipičnega moustéri-
rassie opisal kot levallois facies moustériena tipa ena je opisal plasti B in J najdišča Le Moustier,
La Quina. Tu je tudi opozoril na težavo ločeva- pri čemer je pripomnil, da gre pri plasti J verje-
nja moustériena tipa La Ferrassie od tipičnega tno za tri plasti, od katerih je ena verjetno MAT.
moustériena, obogatenega s strgali. Kronološko Časovno se tipični moustérien nahaja v Würmu
je moustérien tipa La Ferrassie postavil v Würm I (Combe-Grenal 54, 552, 50, 36) in v Würmu II
I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Combe (Combe-Grenal 31, 30, 29, 28, 7) (Bordes 1953e,
Grenal (Bordes 1981, 79). 461; Bordes 1981, 79). Znotraj slednjega je prika-
zal variabilnost na primeru plasti 4c2 z najdišča
Nazobčani moustérien je za Bordesa pred- Pech de l'Azé II in plasti X z najdišča Pech de
stavljal »pepelko« moustériena. To industrijo je l'Azé IV. Obe sta kronološko uvrščeni v fazo v
opisal predvsem zaradi majhnega števila retuši- Würm I – prva vsebuje večje število nazobčanih
ranih orodij ter dejstva, da je število orodij vča- orodij, druga pa več strgal in ima tudi višji indeks
sih veliko in drugič spet majhno. Iz tega je skle- levallois. Na osnovi kronološke pozicije je skle-
pal, da je v tej kulturi količina orodij ciklično pal, da sta oba orodna inventarja izdelek istih lju-
nihala. Definiral jo je predvsem z odsotnostjo di, za minimalne razlike v tipološkem sestavu pa
posameznih elementov v orodnih skupkih (Bor- naj bi bile krive različne dejavnosti, ki so se vršile
des 1968, 102). Nahaja se v Würmu I v Pech de na teh dveh krajih (Bordes 1975, 301–4).
l'Azé ter v Würmu I in II v Combe-Grenal (Bor-
des 1953e, 463; Bordes 1981, 78–79). Zanimivo je Svojim skupinam je v poznih delih, po letu
dejstvo, da je pri svojih velikih pregledih večino- 1975, kot posebnost dodal še asinipodien, ki je
ma zanemaril podatke o nazobčanem moustéri- poznan le v fazi Périgord II iz Würma I v Pech
enu, ki jih je dobil pri izkopavanjih – tako je v de l'Azé IV v plasti J3a. Vsebuje le malo strgal,
članku o najdbah iz previsa Armand Chadour-
