Page 23 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 23
ia universitatisarheologiji (Brodar 1962–1963, 51). Slednja mu je bilo eno izmed poglavitnih vprašanj prazgodo-
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 23 omogočila premik od takrat aktualnih kvalita- vinske (in vsake druge) arheologije – kako lah-
tivnih primerjav, utemeljenih na analizah vodil- ko v arheološkem zapisu ločimo med podatki, ki
nih tipov, k objektivnim kvantitativnim primer- kažejo dejavnosti in etnije, naloge ter skupine,
javam paleolitskih industrij (Jelinek 1982, 786). oziroma kako ločiti med tem, kar se je počenjalo,
Formalizacija opisov predmetov, ki jo je ustvaril in tem, kdo je to počenjal.
s pregledno tipologijo, analitična klasifikacija ter
opis značilnosti so postali predmet raziskave se- Prav raziskovalni napori Bordesa, to njego-
miologije, obdelava kvantificiranih podatkov, ki vo izboljšanje terenskih tehnik raziskav, stan-
je omogočala izdelavo struktur, ki so omogoča- dardizacija tipoloških opisov ter razvoj krono-
le interpretacijo (histogrami, kumulativni dia- loških metod za določitev starosti, so vodili do
grami, poligoni …), pa je bila problem statistike prve vseobsegajoče sinteze francoskega srednjega
in progresivno prihajajoče informatike (Djindji- paleolitika. Prav na osnovi njegovega dela danes
an 2016, 128). razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika
variabilnosti arheoloških zapisov – formalno ti-
Predvsem pa je opozoril na dejstvo, da je pološko variabilnost kamnitih orodij znotraj
potrebno klasifikacijo artefaktov razširiti na celo konteksta ter variabilnost v relativnih pogostno-
serijo formalnih oziroma tehnoloških spremen- stih tih tipov orodij med različnimi plastmi ozi-
ljivk ter ne omejiti zgolj na tiste, ki jim pripisu- roma najdišči (Dibble 1987, 34). V desetletju po
jemo največjo diagnostično vrednost. Bordezi- objavi so njegovo metodologijo opisovanja oro-
janska sistematika je pokazala, da je arheološki dij ter njihovega statističnega vrednotenja spre-
zapis, oborožen s preglednimi tipološkimi lista- jeli številni strokovnjaki po svetu, bila pa je de-
mi ter relativno enostavnimi, vendar učinkovi- ležna tudi redkih kritik (Pradel 1954; Brodar
timi tehnikami statističnega opisovanja, veliko 1962–1963), pri čemer avtorji niso v tolikšni meri
kompleksnejši, kot so to predvidevali tradici- kritizirali same metode, kot so svarili pred nje-
onalni pristopi. Še najpomembneje pa je, da ni no preradikalno in lokalno neprilagojeno upora-
bil več dojeman kot enostavno linearno zapored- bo, na kar pa je pravzaprav opozoril že sam avtor
je stereotipnih industrij ampak namesto tega kot (Bordes 1950c; Bordes 1953a).
kompleks polimorfnih industrijskih komplek-
sov različnih značilnosti v istem času na različ- Bordesova aktivna domišljija, ki mu je omo-
nih prostorih (Sackett 2014, 6). gočala absolutno vživitev v svet prazgodovine
je bila najvidnejša v njegovem literarnem delu
Posledično je bil v njegovih delih moustéri- (Djindjian 2016, 128). Pod psevdonimom Fran-
en redefiniran kot polimorfen kompleks štirih cais Carsac je zaslovel v literarnem svetu kot av-
različnih orodnih kompleksov oziroma tipov tor številnih znanstvenofantastičnih romanov
skupkov, odkritih interstratificiranih na najdi- in novel, ki jih je objavil večinoma v 50. in 60.
ščih v Perigordu, kar naj bi bila posledica njiho- letih. Na drugi strani pa ga moramo pojmova-
ve kvazisočasnosti. Interpretacija, ki je vsakemu ti tudi kot enega izmed očetov eksperimentalne
predstavila domnevnega prednika ter včasih celo arheologije. Ne zgolj tehnološko zaradi izjemne
domnevala, da gre za različne etnične skupine ali sposobnosti izdelovanja kamnitih orodij, ampak
plemena, je bila v ostrem nasprotju s predpostav- predvsem epistemološko zaradi njegovih kon-
kami ameriške, antropološko izurjene, arheolo- troliranih eksperimentov, s katerimi je preuče-
gije, ki je v slednjih raje videla skupke prostor- val vplive različnih strategij odbijanja na obliko
sko ločenih dejavnosti. Najostrejša, hkrati pa gotovih orodij kot tudi na vrste odpadkov, ki so
tudi najkonstruktivnejša reakcija na njegovo in- nastale pri njihovem izdelovanju (Bordes 1947).
terpretacijo polimorfične variabilnosti je bila t. Prav tako je potrebno omeniti, da je organiziral
i. moustérienska debata med njim in Lewisom prvo veliko srečanje strokovnjakov v Les Eyzies-
Binfordom (in Sally Binford). Izpostavljeno je -de-Tayacu leta 1964, kjer so se prvič srečali fran-
fr ançois bor des in rojst vo (popolne) tipologije k a mnitih orodij 23 omogočila premik od takrat aktualnih kvalita- vinske (in vsake druge) arheologije – kako lah-
tivnih primerjav, utemeljenih na analizah vodil- ko v arheološkem zapisu ločimo med podatki, ki
nih tipov, k objektivnim kvantitativnim primer- kažejo dejavnosti in etnije, naloge ter skupine,
javam paleolitskih industrij (Jelinek 1982, 786). oziroma kako ločiti med tem, kar se je počenjalo,
Formalizacija opisov predmetov, ki jo je ustvaril in tem, kdo je to počenjal.
s pregledno tipologijo, analitična klasifikacija ter
opis značilnosti so postali predmet raziskave se- Prav raziskovalni napori Bordesa, to njego-
miologije, obdelava kvantificiranih podatkov, ki vo izboljšanje terenskih tehnik raziskav, stan-
je omogočala izdelavo struktur, ki so omogoča- dardizacija tipoloških opisov ter razvoj krono-
le interpretacijo (histogrami, kumulativni dia- loških metod za določitev starosti, so vodili do
grami, poligoni …), pa je bila problem statistike prve vseobsegajoče sinteze francoskega srednjega
in progresivno prihajajoče informatike (Djindji- paleolitika. Prav na osnovi njegovega dela danes
an 2016, 128). razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika
variabilnosti arheoloških zapisov – formalno ti-
Predvsem pa je opozoril na dejstvo, da je pološko variabilnost kamnitih orodij znotraj
potrebno klasifikacijo artefaktov razširiti na celo konteksta ter variabilnost v relativnih pogostno-
serijo formalnih oziroma tehnoloških spremen- stih tih tipov orodij med različnimi plastmi ozi-
ljivk ter ne omejiti zgolj na tiste, ki jim pripisu- roma najdišči (Dibble 1987, 34). V desetletju po
jemo največjo diagnostično vrednost. Bordezi- objavi so njegovo metodologijo opisovanja oro-
janska sistematika je pokazala, da je arheološki dij ter njihovega statističnega vrednotenja spre-
zapis, oborožen s preglednimi tipološkimi lista- jeli številni strokovnjaki po svetu, bila pa je de-
mi ter relativno enostavnimi, vendar učinkovi- ležna tudi redkih kritik (Pradel 1954; Brodar
timi tehnikami statističnega opisovanja, veliko 1962–1963), pri čemer avtorji niso v tolikšni meri
kompleksnejši, kot so to predvidevali tradici- kritizirali same metode, kot so svarili pred nje-
onalni pristopi. Še najpomembneje pa je, da ni no preradikalno in lokalno neprilagojeno upora-
bil več dojeman kot enostavno linearno zapored- bo, na kar pa je pravzaprav opozoril že sam avtor
je stereotipnih industrij ampak namesto tega kot (Bordes 1950c; Bordes 1953a).
kompleks polimorfnih industrijskih komplek-
sov različnih značilnosti v istem času na različ- Bordesova aktivna domišljija, ki mu je omo-
nih prostorih (Sackett 2014, 6). gočala absolutno vživitev v svet prazgodovine
je bila najvidnejša v njegovem literarnem delu
Posledično je bil v njegovih delih moustéri- (Djindjian 2016, 128). Pod psevdonimom Fran-
en redefiniran kot polimorfen kompleks štirih cais Carsac je zaslovel v literarnem svetu kot av-
različnih orodnih kompleksov oziroma tipov tor številnih znanstvenofantastičnih romanov
skupkov, odkritih interstratificiranih na najdi- in novel, ki jih je objavil večinoma v 50. in 60.
ščih v Perigordu, kar naj bi bila posledica njiho- letih. Na drugi strani pa ga moramo pojmova-
ve kvazisočasnosti. Interpretacija, ki je vsakemu ti tudi kot enega izmed očetov eksperimentalne
predstavila domnevnega prednika ter včasih celo arheologije. Ne zgolj tehnološko zaradi izjemne
domnevala, da gre za različne etnične skupine ali sposobnosti izdelovanja kamnitih orodij, ampak
plemena, je bila v ostrem nasprotju s predpostav- predvsem epistemološko zaradi njegovih kon-
kami ameriške, antropološko izurjene, arheolo- troliranih eksperimentov, s katerimi je preuče-
gije, ki je v slednjih raje videla skupke prostor- val vplive različnih strategij odbijanja na obliko
sko ločenih dejavnosti. Najostrejša, hkrati pa gotovih orodij kot tudi na vrste odpadkov, ki so
tudi najkonstruktivnejša reakcija na njegovo in- nastale pri njihovem izdelovanju (Bordes 1947).
terpretacijo polimorfične variabilnosti je bila t. Prav tako je potrebno omeniti, da je organiziral
i. moustérienska debata med njim in Lewisom prvo veliko srečanje strokovnjakov v Les Eyzies-
Binfordom (in Sally Binford). Izpostavljeno je -de-Tayacu leta 1964, kjer so se prvič srečali fran-
