Page 22 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 22
rednje število orodij z izjedami, malo nazobča- da je dobil podobne rezultate tudi pri primerja-
nih orodij, dosti nožev z naravnim hrbtom in vi z Afriko, ki bi po njegovem prepričanju mora-
hereditatidosti majhnih odbitkov levallois ter odbitke tipala imeti radikalno drugačno podnebje. Tako mu
Kombewa. Ime asinipodien je izpeljal iz Pêch – je ostala na voljo le še hipoteza, po kateri je vsak
podium in Azé – asinus. Zaradi majhnosti oro- tip moustériena ostanek druge skupine ljudi, od
dij so nekateri avtorji to industrijo poimenovali katerih ima vsaka svojo tradicijo izdelave orodij,
tudi mikromoustérien, Bordes pa je to zavračal, kajti razlike v načinu življenja so mu dale rezul-
češ da gre pri mikromoustérienu v resnici za in- tate le pri moustérienu s tehniko odbijanja leval-
dustrije, kjer so odbitki majhni zaradi velikosti lois in so pokazale, ali je industrija levalloisien ali
izhodiščne surovine. Izjemi sta asinipodien in ne. Tako je sklep, da gre za različne rodove, pod-
najdbe iz Jabruda, ki jih je A. Rust opisal kot mi- krepil brez dokazov tudi z domnevno, da so ljud-
kromoustérien. Pri teh dveh industrijah velikost je, ki so izdelovali nazobčani moustérien, najraje
orodij ni posledica velikosti surovine, ampak lovili konje (Bordes 1953e, 465–66; Bordes 1961,
gre za odločitev izdelovalcev, da bodo naredi- 806–10; Bordes in de Sonneville-Bordes 1970,
li majhna orodja (Bordes 1975, 297–301; Bordes 71; Binford in Binford 1983, 72–73).
1981, 99–100).
Prav tako pa je glede na tehnologijo odbi-
Kljub temu da je bila za Bordesa tipološka janja in tipološki sestav kamenih orodij poka-
lista zgolj orodje za klasifikacijo kamenih oro- zal, da sta si blizu MAT in nazobčani moustéri-
dij in ne model arheološke resničnosti (Sackett en. Na drugi strani pa je sestavil tudi podobna
1988, 416), so ga etnološke primerjave naved- para med srednjim in mlajšim paleolitikom, ki
le k domnevi, da so različne zvrsti moustériena naj bi bila po njegovem mnenju, čeprav ni imel
po njegovi definiciji ostanki delovanj različnih dokazov za sočasno bivanje zadnjih nosilcev mo-
ljudstev z individualnimi kulturnimi potezami. ustériena in »prvih périgordiencev in aurigna-
Na osnovi nepravilnega enačenja »orodnega in- ciencev«, odraz vpliva mlajšega paleolitika na
ventarja« z »materialno kulturo« je podal do- moustérien. Tako je povezal MAT in châtelper-
mnevo o istočasnem bivanju različnih etničnih ronien ter moustérien tipa La Quina in aurigna-
skupin (Rigaud 1989, 143), pri čemer naj bi bile cien (Bordes 1953e, 466).
te skupine majhne, teritorialno vezane, napol
ali popolnoma sedentarne in z močno zavestjo Zaključek
o lastni identiteti, ki je tipe orodij pomagala oh- Osrednja oseba, ki je v največji meri vplivala na
raniti nespremenjene skozi čas (Rolland 1990, potek raziskovanja srednjega paleolitika v dru-
361). Do tega sklepa prišel, ko je podal tri hipote- gi polovici tega stoletja, je bil François Bordes, ki
ze o variabilnosti moustériena. Po prvi naj bi bili je za razliko od predhodnih avtorjev v svoje delo
različni tipi moustériena povezani s sezonskimi (in objavljanje), ki ima osnovne sestavine znan-
vzorci življenja, kjer bi vsaka zvrst predstavljala stvenega analitskega pristopa, uvedel izjemno
opravila v nekem letnem času, vendar je, ker je sistematiko. Izoliral je fenomen, ga opisal, kla-
v istih kulturnih plasteh odkril ostanke iz raz- sificiral, analiziral njegovo variabilnost in podal
ličnih letnih časov, to hipotezo opustil. Po drugi sintezo (Jelinek 1988, 199). Zanj je bil moustérien
hipotezi naj bi vsaka zvrst predstavljala adaptaci- tehnološko-tipološka raven v kulturnem razvo-
jo na drugačno okolje, kar bi pomenilo, da so bile ju človeštva, ki je bila dosežena sočasno po vsem
spremembe industrij pogojene s spreminjanjem starem svetu (Rigaud 1989, 145). Njegova tipolo-
podnebja. Vendar je tudi to hipotezo opustil, ker gija kamenih orodij je bazirala na spremembah
je v geoloških plasteh, ki so bile odložene v ena- orientacije orodja (tehnologija izdelave) in obli-
kih razmerah, odkril različne industrije oziroma ki delovnega roba orodja (tehnologija obdelave)
so se iste zvrsti vezale z različno klimo. Da pa ne (Binford 1973, 245), predvsem pa ga lahko šteje-
gre za razlike v širšem okolju, je sklepal po tem, mo za začetnika statistične obdelave podatkov v
nih orodij, dosti nožev z naravnim hrbtom in vi z Afriko, ki bi po njegovem prepričanju mora-
hereditatidosti majhnih odbitkov levallois ter odbitke tipala imeti radikalno drugačno podnebje. Tako mu
Kombewa. Ime asinipodien je izpeljal iz Pêch – je ostala na voljo le še hipoteza, po kateri je vsak
podium in Azé – asinus. Zaradi majhnosti oro- tip moustériena ostanek druge skupine ljudi, od
dij so nekateri avtorji to industrijo poimenovali katerih ima vsaka svojo tradicijo izdelave orodij,
tudi mikromoustérien, Bordes pa je to zavračal, kajti razlike v načinu življenja so mu dale rezul-
češ da gre pri mikromoustérienu v resnici za in- tate le pri moustérienu s tehniko odbijanja leval-
dustrije, kjer so odbitki majhni zaradi velikosti lois in so pokazale, ali je industrija levalloisien ali
izhodiščne surovine. Izjemi sta asinipodien in ne. Tako je sklep, da gre za različne rodove, pod-
najdbe iz Jabruda, ki jih je A. Rust opisal kot mi- krepil brez dokazov tudi z domnevno, da so ljud-
kromoustérien. Pri teh dveh industrijah velikost je, ki so izdelovali nazobčani moustérien, najraje
orodij ni posledica velikosti surovine, ampak lovili konje (Bordes 1953e, 465–66; Bordes 1961,
gre za odločitev izdelovalcev, da bodo naredi- 806–10; Bordes in de Sonneville-Bordes 1970,
li majhna orodja (Bordes 1975, 297–301; Bordes 71; Binford in Binford 1983, 72–73).
1981, 99–100).
Prav tako pa je glede na tehnologijo odbi-
Kljub temu da je bila za Bordesa tipološka janja in tipološki sestav kamenih orodij poka-
lista zgolj orodje za klasifikacijo kamenih oro- zal, da sta si blizu MAT in nazobčani moustéri-
dij in ne model arheološke resničnosti (Sackett en. Na drugi strani pa je sestavil tudi podobna
1988, 416), so ga etnološke primerjave naved- para med srednjim in mlajšim paleolitikom, ki
le k domnevi, da so različne zvrsti moustériena naj bi bila po njegovem mnenju, čeprav ni imel
po njegovi definiciji ostanki delovanj različnih dokazov za sočasno bivanje zadnjih nosilcev mo-
ljudstev z individualnimi kulturnimi potezami. ustériena in »prvih périgordiencev in aurigna-
Na osnovi nepravilnega enačenja »orodnega in- ciencev«, odraz vpliva mlajšega paleolitika na
ventarja« z »materialno kulturo« je podal do- moustérien. Tako je povezal MAT in châtelper-
mnevo o istočasnem bivanju različnih etničnih ronien ter moustérien tipa La Quina in aurigna-
skupin (Rigaud 1989, 143), pri čemer naj bi bile cien (Bordes 1953e, 466).
te skupine majhne, teritorialno vezane, napol
ali popolnoma sedentarne in z močno zavestjo Zaključek
o lastni identiteti, ki je tipe orodij pomagala oh- Osrednja oseba, ki je v največji meri vplivala na
raniti nespremenjene skozi čas (Rolland 1990, potek raziskovanja srednjega paleolitika v dru-
361). Do tega sklepa prišel, ko je podal tri hipote- gi polovici tega stoletja, je bil François Bordes, ki
ze o variabilnosti moustériena. Po prvi naj bi bili je za razliko od predhodnih avtorjev v svoje delo
različni tipi moustériena povezani s sezonskimi (in objavljanje), ki ima osnovne sestavine znan-
vzorci življenja, kjer bi vsaka zvrst predstavljala stvenega analitskega pristopa, uvedel izjemno
opravila v nekem letnem času, vendar je, ker je sistematiko. Izoliral je fenomen, ga opisal, kla-
v istih kulturnih plasteh odkril ostanke iz raz- sificiral, analiziral njegovo variabilnost in podal
ličnih letnih časov, to hipotezo opustil. Po drugi sintezo (Jelinek 1988, 199). Zanj je bil moustérien
hipotezi naj bi vsaka zvrst predstavljala adaptaci- tehnološko-tipološka raven v kulturnem razvo-
jo na drugačno okolje, kar bi pomenilo, da so bile ju človeštva, ki je bila dosežena sočasno po vsem
spremembe industrij pogojene s spreminjanjem starem svetu (Rigaud 1989, 145). Njegova tipolo-
podnebja. Vendar je tudi to hipotezo opustil, ker gija kamenih orodij je bazirala na spremembah
je v geoloških plasteh, ki so bile odložene v ena- orientacije orodja (tehnologija izdelave) in obli-
kih razmerah, odkril različne industrije oziroma ki delovnega roba orodja (tehnologija obdelave)
so se iste zvrsti vezale z različno klimo. Da pa ne (Binford 1973, 245), predvsem pa ga lahko šteje-
gre za razlike v širšem okolju, je sklepal po tem, mo za začetnika statistične obdelave podatkov v
