Page 90 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 90
merjava med italijanskim in slovenskim jezika okolja kot pa samooceni poznavanja nare-
istrskim narečjem čja maternega jezika.
V ciljni populaciji se je pokazalo, da dobri dve
tretjini uporabljata slovensko istrsko narečje v Sklepna misel
primerjavi s slabo polovico, ki istrobeneško nare- Narečja so pomemben del nesnovne kulturne de-
čje uporablja na različnih ravneh poznavanja. Če diščine, ki jo moramo ohranjati skozi čas, pri če-
pogledamo, kje so pridobili znanje, ugotovimo, mer sta zelo pomembna medgeneracijski prenos
da je porazdelitev odstotkov, ki smo jo pridobili in odnos, ki ga imamo do njih. Pričujoča raziska-
za italijansko narečje zelo podobna porazdelitvi va si je zastavila cilj, da s pomočjo ankete preve-
za slovensko narečje (preglednica 2). ri nekaj vidikov poznavanja in rabe slovenskega
istrskega in istrobeneškega narečja med dijaki
Tabela 2: Primerjava med slovenskim istrskim in istrobe- (15–19 let) gimnazijskega programa GEPŠ Piran,
neškim narečjem: kje ste se narečja naučili? saj so dosedanje raziskave na tem področju zaje-
studia universitatis her editati, letnik 11 (2023), številk a 1 / volume 11 (2023), number 1 90male drugačne starostne skupine. Kvalitativna
Doma Slovensko istrsko Istrobeneško in kvantitativna analiza sta pokazali, da je dvoj-
hereditatiOkolica domanarečjenarečje na diglosija pri dijakih še prisotna, vendar v naj-
Šola (vrstniki) 58 % 60 % boljšem primeru le v slabih treh odstotkih. Veli-
Služba 27 % 21 % ka večina dijakov pozna le posamezne fraze, ki
Vzorec (n) 14 % 16 % jih uporablja, kadar se nahaja v primerni komu-
>1% 3% nikacijski situaciji. Dijakov, ki tekoče govorijo
92 36 slovensko istrsko narečje, je zelo malo, kar zbuja
skrb glede ohranjanja tega dialekta v prihodnje.
Ne glede na število dijakov, ki so se odloči- Poznavanje istrobeneščine kot jezika italijanske
li za posamezno narečje, nam podobno sliko da skupnosti v tem okolju pa dobro pozna le še maj-
primerjava deležev različnih ravni poznavanja, hen delež, ki je to dokazal s praktičnim testom.
kjer prednjačijo tisti, ki prepoznajo in uporablja- Iz povedanega sledi, da je status slovenskega istr-
jo zgolj posamezne besede in fraze (64 % sloven- skega narečja pozitiven, saj si ga anketirani vzo-
sko istrsko in 63 % istrobeneško narečje), sledijo rec ciljne skupine želi uporabljati. Istrobeneščina
taki, ki menijo, da tekoče govorijo (33 % sloven- je manj razširjena, do nje dijaki nimajo odklonil-
sko istrsko in 32 % istrobeneško narečje), na zad- nega odnosa, le poznajo je ne. Hipoteza, da sa-
nje mesto pa se uvrščajo tisti, ki sploh ne poznajo moocene dijakov o poznavanju narečij ne odra-
narečij, so se pa priučili posamične besede ali fra- žajo realnega stanja, je bila tudi potrjena, saj je
ze, ki jih uporabljajo v družbi (3 % slovensko istr- razlika med odstotkom tistih, ki so menili, da ju
sko in 5 % istrobeneško narečje). tekoče govorijo ali imajo za materni jezik, in tis-
tih, ki so to znanje dokazali v praksi, zelo velika.
Doma naj bi slovensko istrsko narečje govo-
rila slaba polovica vseh dijakov, italijansko pa le Riassunto
9 %, ki je tudi odstotek tistih, ki doma govori-
jo hrvaško. I dialetti sono una parte importante del patrimonio cul-
turale immateriale che dobbiamo preservare nel tempo.
Glede rezultatov praktičnega testa prevaja- Parte importante di questo processo è la trasmissione
nja fraz pa ugotavljamo, da le 3,7 % responden- intergenerazionale e l’atteggiamento che i parlanti han-
tov slovensko istrsko narečje govori tekoče in 2,9 no nei confronti dei dialetti. La presente ricerca si è po-
% italijansko. V primerjavi z deležem tistih, ki so sta l’obiettivo di verificare alcuni aspetti riguardanti la
pravilno prevedli najtežjo frazo (pet od 92 slo- conoscenza e l’uso del dialetto sloveno istriano e dell’i-
vensko istrsko narečje in 4 od 36 istrobeneško stroveneto tra gli studenti (15-19 anni) del liceo con lin-
narečje), ugotavljamo, da so dijaki mnogo kritič- gua d’insegnamento slovena a Pirano. Precedenti ricer-
nejši pri samooceni lastnega poznavanja dialekta
istrskim narečjem čja maternega jezika.
V ciljni populaciji se je pokazalo, da dobri dve
tretjini uporabljata slovensko istrsko narečje v Sklepna misel
primerjavi s slabo polovico, ki istrobeneško nare- Narečja so pomemben del nesnovne kulturne de-
čje uporablja na različnih ravneh poznavanja. Če diščine, ki jo moramo ohranjati skozi čas, pri če-
pogledamo, kje so pridobili znanje, ugotovimo, mer sta zelo pomembna medgeneracijski prenos
da je porazdelitev odstotkov, ki smo jo pridobili in odnos, ki ga imamo do njih. Pričujoča raziska-
za italijansko narečje zelo podobna porazdelitvi va si je zastavila cilj, da s pomočjo ankete preve-
za slovensko narečje (preglednica 2). ri nekaj vidikov poznavanja in rabe slovenskega
istrskega in istrobeneškega narečja med dijaki
Tabela 2: Primerjava med slovenskim istrskim in istrobe- (15–19 let) gimnazijskega programa GEPŠ Piran,
neškim narečjem: kje ste se narečja naučili? saj so dosedanje raziskave na tem področju zaje-
studia universitatis her editati, letnik 11 (2023), številk a 1 / volume 11 (2023), number 1 90male drugačne starostne skupine. Kvalitativna
Doma Slovensko istrsko Istrobeneško in kvantitativna analiza sta pokazali, da je dvoj-
hereditatiOkolica domanarečjenarečje na diglosija pri dijakih še prisotna, vendar v naj-
Šola (vrstniki) 58 % 60 % boljšem primeru le v slabih treh odstotkih. Veli-
Služba 27 % 21 % ka večina dijakov pozna le posamezne fraze, ki
Vzorec (n) 14 % 16 % jih uporablja, kadar se nahaja v primerni komu-
>1% 3% nikacijski situaciji. Dijakov, ki tekoče govorijo
92 36 slovensko istrsko narečje, je zelo malo, kar zbuja
skrb glede ohranjanja tega dialekta v prihodnje.
Ne glede na število dijakov, ki so se odloči- Poznavanje istrobeneščine kot jezika italijanske
li za posamezno narečje, nam podobno sliko da skupnosti v tem okolju pa dobro pozna le še maj-
primerjava deležev različnih ravni poznavanja, hen delež, ki je to dokazal s praktičnim testom.
kjer prednjačijo tisti, ki prepoznajo in uporablja- Iz povedanega sledi, da je status slovenskega istr-
jo zgolj posamezne besede in fraze (64 % sloven- skega narečja pozitiven, saj si ga anketirani vzo-
sko istrsko in 63 % istrobeneško narečje), sledijo rec ciljne skupine želi uporabljati. Istrobeneščina
taki, ki menijo, da tekoče govorijo (33 % sloven- je manj razširjena, do nje dijaki nimajo odklonil-
sko istrsko in 32 % istrobeneško narečje), na zad- nega odnosa, le poznajo je ne. Hipoteza, da sa-
nje mesto pa se uvrščajo tisti, ki sploh ne poznajo moocene dijakov o poznavanju narečij ne odra-
narečij, so se pa priučili posamične besede ali fra- žajo realnega stanja, je bila tudi potrjena, saj je
ze, ki jih uporabljajo v družbi (3 % slovensko istr- razlika med odstotkom tistih, ki so menili, da ju
sko in 5 % istrobeneško narečje). tekoče govorijo ali imajo za materni jezik, in tis-
tih, ki so to znanje dokazali v praksi, zelo velika.
Doma naj bi slovensko istrsko narečje govo-
rila slaba polovica vseh dijakov, italijansko pa le Riassunto
9 %, ki je tudi odstotek tistih, ki doma govori-
jo hrvaško. I dialetti sono una parte importante del patrimonio cul-
turale immateriale che dobbiamo preservare nel tempo.
Glede rezultatov praktičnega testa prevaja- Parte importante di questo processo è la trasmissione
nja fraz pa ugotavljamo, da le 3,7 % responden- intergenerazionale e l’atteggiamento che i parlanti han-
tov slovensko istrsko narečje govori tekoče in 2,9 no nei confronti dei dialetti. La presente ricerca si è po-
% italijansko. V primerjavi z deležem tistih, ki so sta l’obiettivo di verificare alcuni aspetti riguardanti la
pravilno prevedli najtežjo frazo (pet od 92 slo- conoscenza e l’uso del dialetto sloveno istriano e dell’i-
vensko istrsko narečje in 4 od 36 istrobeneško stroveneto tra gli studenti (15-19 anni) del liceo con lin-
narečje), ugotavljamo, da so dijaki mnogo kritič- gua d’insegnamento slovena a Pirano. Precedenti ricer-
nejši pri samooceni lastnega poznavanja dialekta
