Page 86 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 86
dia universitatis her editati, letnik 11 (2023), številk a 1 / volume 11 (2023), number 1 86jem pristanišča v Kopru in industrije, pa pred-Namen pričujočega prispevka je osvetli-
vsem migranti iz drugih jugoslovanskih repu- ti predvsem dva vidika rabe slovenskega istrske-
hereditatiblik. Vse to je v mesta, ki so bila prej večinsko ga narečja kot večinskega in istrobeneščine kot
italijansko govoreča, prineslo celo vrsto novih manjšinskega narečja med dijaki slovenske gim-
govoric, na katerih temelji današnja »pogovor- nazije v tem prostoru – odnos do narečij in stop-
na primorščina« v rabi v teh krajih (Todorović njo poznavanja obeh. Prva hipoteza predvideva,
2019). da je dvojna diglosija sicer še prisotna, vendar pri
manjšini dijakov. Druga hipoteza predvideva, da
Izhodišča raziskave imajo dijaki do obeh narečij pozitiven odnos, da
Predmet raziskave niso delitve v narečne skupine ju cenijo in tudi uporabljajo v skladu s komuni-
ali njihova poimenovanja, pač pa preučitev od- kacijskim položajem ter svojim poznavanjem le-
nosa, ki ga imajo mladi do obeh narečij, pri če- -tega. Tretja hipoteza predvideva, da so samo-
mer želimo nakazati stopnjo poznavanja obeh. ocene dijakov o poznavanju narečij subjektivne
Kakor vidimo, se je s statusom slovenskega in ita- in ne odražajo realnega stanja.
lijanskega jezika ter obeh narečij na narodno me-
šanem območju slovenske Istre ukvarjalo že več Kot ustrezno metodo za dosego zastavljenih
raziskav, še vedno pa ostaja nekoliko manj raz- ciljev smo prepoznali spletno anketo, ki je vse-
iskano vprašanje poznavanja in odnosa do na- bovala deset vprašanj in je bila opravljena med
rečij med slovensko mlado populacijo, ki živi v marcem in majem 2021. Obdobje anketiranja je
tem prostoru. Za vitalnost vsakega narečja, tako sovpadlo z obdobjem, ko so šole v Sloveniji po-
kot drugih jezikovnih zvrsti, so potrebni raba, tekale na daljavo zaradi zaprtja države ob pan-
govorci in jezikovni razvoj, ki je v koraku z naj- demiji covida-19, zato je bilo anketiranje, sprva
novejšim družbeno-političnim, ekonomskim in predvideno v razredu, opravljeno v elektron-
znanstveno-tehničnim izrazjem. ski obliki. Anketa je bila strukturirana tako, da
smo najprej pridobili podatek o letniku šolanja,
Metodologija spolu in kraju bivanja (vprašanja 1–3). Sledilo je
Pričujoče delo se ukvarja s poznavanjem istro- vprašanje odprtega tipa o tem, kateri jezik upo-
beneščine kot narečja italijanske skupnosti in rabljajo v družini za sporazumevanje (vprašanje
slovenskega istrskega narečjem (rižanskega ali 4). V tej fazi raziskave so bili izločeni dijaki, ki
šavrinskega1) narečja kot maternega jezika med so se na to območje preselili iz tujine ali drugih
populacijo dijakov (15–19 let) Gimnazije in ele- krajev Slovenije. Nato so odgovarjali na vpraša-
ktro pomorske šole (GEPŠ) v Piranu, gimnazij- nje zaprtega tipa z Likertovo lestvico, ki je pre-
ski program. Gre za šolo s slovenskim učnim je- verilo samooceno dijakov glede poznavanja na-
zikom na dvojezičnem območju slovenske Istre, rečij (vprašanji 5 in 6). Vprašanji 7 in 8 sta bili
naša ciljna populacija pa so dijaki te šole, ki živi- zaprtega tipa in sta preverjali, kje so se dijaki na-
jo in se šolajo na tem območju. Zato se pri ugo- učili slovenskega istrskega narečja in istrobene-
tavljanju poznavanja narečja pri vprašanjih na ščine. Nazadnje smo opravili kratek test, ki je od
splošno naslanjamo na slovensko istrsko narečje dijakov zahteval, da iz narečij v standardno slo-
in na istrobeneščino kot jezik okolja. Iz raziskave venščino prevedejo tri kratke fraze. Najprej smo
so bili izključeni tisti dijaki, ki so se na to obmo- navedli tako, ki je splošno poznana in uporablja-
čje preselili z drugih območij in so imeli prve sti- na med celotno populacijo in je zato že del »po-
ke z italijanskim jezikom ter istrobeneščino šele govorne primorščine«, potem malo težjo, ki pa
v srednji šoli. jo mladi pogosto rabijo, in nazadnje idiomatsko
frazo v narečju, ki jo lahko razume le, kdor na-
1 Za natančnejšo geografsko porazdelitev in razširjenost se rečje obvlada (vprašanji 9 in 10). Ta del ankete
sklicujem na Todorović (2019, 117). je bil zelo pomemben, saj nam je omogočil pri-
dobitev podatka, koliko verodostojna so mnenja
vsem migranti iz drugih jugoslovanskih repu- ti predvsem dva vidika rabe slovenskega istrske-
hereditatiblik. Vse to je v mesta, ki so bila prej večinsko ga narečja kot večinskega in istrobeneščine kot
italijansko govoreča, prineslo celo vrsto novih manjšinskega narečja med dijaki slovenske gim-
govoric, na katerih temelji današnja »pogovor- nazije v tem prostoru – odnos do narečij in stop-
na primorščina« v rabi v teh krajih (Todorović njo poznavanja obeh. Prva hipoteza predvideva,
2019). da je dvojna diglosija sicer še prisotna, vendar pri
manjšini dijakov. Druga hipoteza predvideva, da
Izhodišča raziskave imajo dijaki do obeh narečij pozitiven odnos, da
Predmet raziskave niso delitve v narečne skupine ju cenijo in tudi uporabljajo v skladu s komuni-
ali njihova poimenovanja, pač pa preučitev od- kacijskim položajem ter svojim poznavanjem le-
nosa, ki ga imajo mladi do obeh narečij, pri če- -tega. Tretja hipoteza predvideva, da so samo-
mer želimo nakazati stopnjo poznavanja obeh. ocene dijakov o poznavanju narečij subjektivne
Kakor vidimo, se je s statusom slovenskega in ita- in ne odražajo realnega stanja.
lijanskega jezika ter obeh narečij na narodno me-
šanem območju slovenske Istre ukvarjalo že več Kot ustrezno metodo za dosego zastavljenih
raziskav, še vedno pa ostaja nekoliko manj raz- ciljev smo prepoznali spletno anketo, ki je vse-
iskano vprašanje poznavanja in odnosa do na- bovala deset vprašanj in je bila opravljena med
rečij med slovensko mlado populacijo, ki živi v marcem in majem 2021. Obdobje anketiranja je
tem prostoru. Za vitalnost vsakega narečja, tako sovpadlo z obdobjem, ko so šole v Sloveniji po-
kot drugih jezikovnih zvrsti, so potrebni raba, tekale na daljavo zaradi zaprtja države ob pan-
govorci in jezikovni razvoj, ki je v koraku z naj- demiji covida-19, zato je bilo anketiranje, sprva
novejšim družbeno-političnim, ekonomskim in predvideno v razredu, opravljeno v elektron-
znanstveno-tehničnim izrazjem. ski obliki. Anketa je bila strukturirana tako, da
smo najprej pridobili podatek o letniku šolanja,
Metodologija spolu in kraju bivanja (vprašanja 1–3). Sledilo je
Pričujoče delo se ukvarja s poznavanjem istro- vprašanje odprtega tipa o tem, kateri jezik upo-
beneščine kot narečja italijanske skupnosti in rabljajo v družini za sporazumevanje (vprašanje
slovenskega istrskega narečjem (rižanskega ali 4). V tej fazi raziskave so bili izločeni dijaki, ki
šavrinskega1) narečja kot maternega jezika med so se na to območje preselili iz tujine ali drugih
populacijo dijakov (15–19 let) Gimnazije in ele- krajev Slovenije. Nato so odgovarjali na vpraša-
ktro pomorske šole (GEPŠ) v Piranu, gimnazij- nje zaprtega tipa z Likertovo lestvico, ki je pre-
ski program. Gre za šolo s slovenskim učnim je- verilo samooceno dijakov glede poznavanja na-
zikom na dvojezičnem območju slovenske Istre, rečij (vprašanji 5 in 6). Vprašanji 7 in 8 sta bili
naša ciljna populacija pa so dijaki te šole, ki živi- zaprtega tipa in sta preverjali, kje so se dijaki na-
jo in se šolajo na tem območju. Zato se pri ugo- učili slovenskega istrskega narečja in istrobene-
tavljanju poznavanja narečja pri vprašanjih na ščine. Nazadnje smo opravili kratek test, ki je od
splošno naslanjamo na slovensko istrsko narečje dijakov zahteval, da iz narečij v standardno slo-
in na istrobeneščino kot jezik okolja. Iz raziskave venščino prevedejo tri kratke fraze. Najprej smo
so bili izključeni tisti dijaki, ki so se na to obmo- navedli tako, ki je splošno poznana in uporablja-
čje preselili z drugih območij in so imeli prve sti- na med celotno populacijo in je zato že del »po-
ke z italijanskim jezikom ter istrobeneščino šele govorne primorščine«, potem malo težjo, ki pa
v srednji šoli. jo mladi pogosto rabijo, in nazadnje idiomatsko
frazo v narečju, ki jo lahko razume le, kdor na-
1 Za natančnejšo geografsko porazdelitev in razširjenost se rečje obvlada (vprašanji 9 in 10). Ta del ankete
sklicujem na Todorović (2019, 117). je bil zelo pomemben, saj nam je omogočil pri-
dobitev podatka, koliko verodostojna so mnenja
