Page 89 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 89
ia universitatisfinicije narečja in se verjetno doma v resnici spo- Status in poznavanje istrobeneškega narečja
kultur na dediščina nar ečij med dijaki na dvojezičnem območju 89 razumevajo v pogovornem jeziku s posameznimi Podatki o poznavanju in razširjenosti istrobe-
značilnosti slovenskega istrskega narečja. neščine med ciljno populacijo kažejo, da jo upo-
rablja malo dijakov, čeprav je to jezik okolja. Od
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo 30 di- celotnega vzorca jih le 12 (9 %) meni, da se v do-
jakov (22 % vzorca) mnenja, da narečje teko- mačem okolju sporazumeva tudi v istrobeneš-
če govori, le pet (3,7 % vzorca) pa jih je pravil- čini. Kljub temu jo uporablja 36 dijakov (27 %
no prevedlo vse tri fraze. Iz tega podatka lahko vzorca), med katerimi se jih jo je – od posame-
sklepamo, da so dijaki na splošno precenili svo- znih prvin pa do tekoče komunikacije – 22 na-
je poznavanje narečja, saj bi, po njihovih izjavah učilo v domačem okolju. Izmed 22, ki so svoje
sodeč, moralo biti bistveno več takih, ki bi na- znanje pridobili v domačem okolju, jih je deset
logo opravili pravilno. Z vidika ohranjanja na- ocenilo, da to italijansko narečje govori tekoče.
rečja je pridobljene podatke treba interpretirati Primerjava med številom takih, ki se v družini
na podlagi UNESCOVIH devetih kriterijev3 za pogovarjajo tudi v istrobeneščini (12), in takih,
določanje vitalnosti jezikov (in posledično tudi ki menijo, da jo govorijo tekoče (10), podobno
narečij). Iz primerjave izhaja, da trenutno stanje kot v primeru slovenskega istrskega narečja, kaže
kaže negativen trend pri treh kriterijih, in sicer bodisi na šibek medgeneracijski prenos bodisi na
pri medgeneracijskem prenosu, absolutnem šte- nekritično razlikovanje med narečjem in drugi-
vilu govorcev in deležu govorcev glede na celot- mi jezikovnimi zvrstmi italijanščine. Drugi za-
no prebivalstvo. Šibek medgeneracijski prenos nimiv podatek je, da se tega narečja večina uči
nakazuje podatek, da bistveno več dijakov nare- iz domačega okolja (60 % od 36 dijakov), veli-
čje sliši v vsakodnevni komunikaciji in v doma- ko manj pa iz drugih življenjskih okolij (doma-
čem okolju, kot je takih, ki ga po lastni presoji či kraj, šola in služba), kjer bi pričakovali, da se –
govori tekoče, še manj pa je takih, ki ga dejansko glede na status jezika okolja in znaka pripadnosti
obvladajo. Posledično lahko ta podatek interpre- italijanske skupnosti – redno pojavlja.
tiramo kot manjšanje števila govorcev in deleža
glede na celotno prebivalstvo. Nasprotno pa se Primerjava med samoocenami in dejanskim
kaže pozitiven trend pri treh kriterijih: sloven- stanjem tokrat pokaže, da se nekatera mnenja
ska istrska narečja se pojavljajo v novih medijih, dijakov ujemajo s prejšnjimi odgovori. Pomem-
saj jih slišimo na radiu in v besedilih pesmi lo- ben je podatek, da se je kar 45 dijakov preizku-
kalnih glasbenih kantavtorjev; zaznali smo tudi silo v prevajanju treh fraz, kar pomeni, da so se
pozitiven odnos skupnosti, sploh ciljne populaci- tudi tisti dijaki, ki so izjavili, da istrobeneščine
je mladih, ki bo v prihodnjih desetletjih vplivala ne poznajo in ne uporabljajo, želeli preizkusi-
na stanje in status dialekta; nazadnje pa sta koli- ti. Najlažjo frazo je pravilno prevedlo 21 dijakov
čina in kakovost dokumentiranih virov izredno v primerjavi z 22 dijaki, ki so odgovorili, da so
pomembni in prisotni, kar zagotavljajo dialekto- se istrobeneščine učili v domačem okolju. Dija-
logi, ki so v tem prostoru opravili ogromno raz- ki, ki pa je ne poznajo in ne uporabljajo, najverje-
iskav, obstaja pa obsežno dokumentirano gradi- tneje niso pravilno odgovorili. Drugo frazo jih je
vo, ki lahko služi za nadaljnje raziskave kot tudi pravilno prevedlo 15 in tretjo, ki naj bi dokazova-
za namene poučevanja. Ta podatek nas pripelje la, da resnično poznajo to narečje, le štirje (v pri-
do sklopa treh kriterijev, ki pa jih zaradi formal- merjavi z 12, ki menijo, da se tega narečja učijo v
no-pravnega položaja narečja v primerjavi s stan- družini, in desetimi, ki menijo, da ga govorijo te-
dardno slovenščino ne moremo uporabiti oz. bi koče). Iz podatkov razberemo, da 2,9 % celotnega
bilo treba opraviti nadaljnje ciljane raziskave za vzorca tekoče govori istrobeneško narečje bodisi
ugotavljanje stanja. kot materni jezik bodisi kot jezik okolja in ta od-
stotek je tudi najoptimističnejša številka v zvezi
z bidialektalnimi lokalnimi govorci.
kultur na dediščina nar ečij med dijaki na dvojezičnem območju 89 razumevajo v pogovornem jeziku s posameznimi Podatki o poznavanju in razširjenosti istrobe-
značilnosti slovenskega istrskega narečja. neščine med ciljno populacijo kažejo, da jo upo-
rablja malo dijakov, čeprav je to jezik okolja. Od
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo 30 di- celotnega vzorca jih le 12 (9 %) meni, da se v do-
jakov (22 % vzorca) mnenja, da narečje teko- mačem okolju sporazumeva tudi v istrobeneš-
če govori, le pet (3,7 % vzorca) pa jih je pravil- čini. Kljub temu jo uporablja 36 dijakov (27 %
no prevedlo vse tri fraze. Iz tega podatka lahko vzorca), med katerimi se jih jo je – od posame-
sklepamo, da so dijaki na splošno precenili svo- znih prvin pa do tekoče komunikacije – 22 na-
je poznavanje narečja, saj bi, po njihovih izjavah učilo v domačem okolju. Izmed 22, ki so svoje
sodeč, moralo biti bistveno več takih, ki bi na- znanje pridobili v domačem okolju, jih je deset
logo opravili pravilno. Z vidika ohranjanja na- ocenilo, da to italijansko narečje govori tekoče.
rečja je pridobljene podatke treba interpretirati Primerjava med številom takih, ki se v družini
na podlagi UNESCOVIH devetih kriterijev3 za pogovarjajo tudi v istrobeneščini (12), in takih,
določanje vitalnosti jezikov (in posledično tudi ki menijo, da jo govorijo tekoče (10), podobno
narečij). Iz primerjave izhaja, da trenutno stanje kot v primeru slovenskega istrskega narečja, kaže
kaže negativen trend pri treh kriterijih, in sicer bodisi na šibek medgeneracijski prenos bodisi na
pri medgeneracijskem prenosu, absolutnem šte- nekritično razlikovanje med narečjem in drugi-
vilu govorcev in deležu govorcev glede na celot- mi jezikovnimi zvrstmi italijanščine. Drugi za-
no prebivalstvo. Šibek medgeneracijski prenos nimiv podatek je, da se tega narečja večina uči
nakazuje podatek, da bistveno več dijakov nare- iz domačega okolja (60 % od 36 dijakov), veli-
čje sliši v vsakodnevni komunikaciji in v doma- ko manj pa iz drugih življenjskih okolij (doma-
čem okolju, kot je takih, ki ga po lastni presoji či kraj, šola in služba), kjer bi pričakovali, da se –
govori tekoče, še manj pa je takih, ki ga dejansko glede na status jezika okolja in znaka pripadnosti
obvladajo. Posledično lahko ta podatek interpre- italijanske skupnosti – redno pojavlja.
tiramo kot manjšanje števila govorcev in deleža
glede na celotno prebivalstvo. Nasprotno pa se Primerjava med samoocenami in dejanskim
kaže pozitiven trend pri treh kriterijih: sloven- stanjem tokrat pokaže, da se nekatera mnenja
ska istrska narečja se pojavljajo v novih medijih, dijakov ujemajo s prejšnjimi odgovori. Pomem-
saj jih slišimo na radiu in v besedilih pesmi lo- ben je podatek, da se je kar 45 dijakov preizku-
kalnih glasbenih kantavtorjev; zaznali smo tudi silo v prevajanju treh fraz, kar pomeni, da so se
pozitiven odnos skupnosti, sploh ciljne populaci- tudi tisti dijaki, ki so izjavili, da istrobeneščine
je mladih, ki bo v prihodnjih desetletjih vplivala ne poznajo in ne uporabljajo, želeli preizkusi-
na stanje in status dialekta; nazadnje pa sta koli- ti. Najlažjo frazo je pravilno prevedlo 21 dijakov
čina in kakovost dokumentiranih virov izredno v primerjavi z 22 dijaki, ki so odgovorili, da so
pomembni in prisotni, kar zagotavljajo dialekto- se istrobeneščine učili v domačem okolju. Dija-
logi, ki so v tem prostoru opravili ogromno raz- ki, ki pa je ne poznajo in ne uporabljajo, najverje-
iskav, obstaja pa obsežno dokumentirano gradi- tneje niso pravilno odgovorili. Drugo frazo jih je
vo, ki lahko služi za nadaljnje raziskave kot tudi pravilno prevedlo 15 in tretjo, ki naj bi dokazova-
za namene poučevanja. Ta podatek nas pripelje la, da resnično poznajo to narečje, le štirje (v pri-
do sklopa treh kriterijev, ki pa jih zaradi formal- merjavi z 12, ki menijo, da se tega narečja učijo v
no-pravnega položaja narečja v primerjavi s stan- družini, in desetimi, ki menijo, da ga govorijo te-
dardno slovenščino ne moremo uporabiti oz. bi koče). Iz podatkov razberemo, da 2,9 % celotnega
bilo treba opraviti nadaljnje ciljane raziskave za vzorca tekoče govori istrobeneško narečje bodisi
ugotavljanje stanja. kot materni jezik bodisi kot jezik okolja in ta od-
stotek je tudi najoptimističnejša številka v zvezi
z bidialektalnimi lokalnimi govorci.
