Page 87 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 87
ia universitatisrespondentov o lastnem poznavanju narečij. Žal Najvišji odstotek dijakov (37 %) živi na po-
kultur na dediščina nar ečij med dijaki na dvojezičnem območju 87 je spletno anketiranje onemogočilo vzpostavitev deželju, na drugem mestu so dijaki, ki živijo v
korelacije med vprašanji o poznavanju narečij in predmestnih okoljih (35 %), in na zadnjem tisti,
testnimi prevodi, zato sta se lahko v tem segmen- ki živijo v mestnem okolju (28 %). Odstotki so
tu primerjala le odstotek pravilnih odgovorov in si dokaj blizu, kar je za pričujočo raziskavo odli-
odstotek dijakov, ki menijo, da narečji govorijo čen rezultat, saj je tako zastopanost kraja bivanja
tekoče. enakomerno porazdeljena med mestnim, pred-
mestnim in podeželskim okoljem.
Rezultati raziskave
Analiza vzorca Razširjenost in poznavanje narečij
K anketiranju so bili povabljeni vsi dijaki gim- Na vprašanje, v katerem jeziku se sporazumevajo
nazijskega programa GEPŠ od 1. do 4. letnika. v domačem okolju, je največ dijakov menilo, da
Vseh dijakov na gimnazijskem programu v šol- je to slovensko istrsko narečje (47 %), na drugo
skem letu 2020/2021 je bilo 207, od katerih se jih mesto se je po odgovorih uvrstila knjižna sloven-
je na anketo odzvalo 135 (65,2 %). Podatki o od- ščina (27 %), na tretjem mestu najdemo hrvašči-
govoru na prvo vprašanje so po letnikih predsta- no ter istrobeneško narečje, oboje z 9 %. Najmanj
vljeni v preglednici 1. Kot je razvidno, se jih je v dijakov se je opredelilo za knjižno italijanščino,
prvem letniku odzvalo 45,5 %, v drugem 60,4 %, le 2 %. Zanimiv podatek so jeziki, ki so jih dija-
v tretjem 96,3 % in v četrtem 57,8 %. Sklepamo ki napisali pod drugo. Ti kažejo na različen izvor
lahko, da je vzorec reprezentativen in da rezulta- priseljencev, ki doma govorijo v nam geografsko
te lahko posplošimo na celotno populacijo. bolj oddaljenih jezikih, kot so npr. makedonšči-
na, srbščina, albanščina, ruščina ter angleščina.
Tabela 1: Razporeditev vzorca po letniku šolanja Za te možnosti se je odločilo 6 % dijakov.
Letnik Število dijakov Število odgovorov Na vprašanje, kako dobro obvladajo sloven-
v š. l. 2020/21 (odstotki) sko istrsko narečje, so odgovarjali le tisti, ki so
1. 25 (46 %) menili, da ga uporabljajo. Takih dijakov je bilo
2. 55 32 (60 %) 92 (68 % respondentov). Izmed ponujenih od-
3. 53 52 (96 %) govorov jih je največ (64 %) menilo, da ga sla-
4. 54 26 (58 %) bo pozna in uporablja zgolj posamezne izraze ter
45 fraze, 33 % jih je bilo mnenja, da ga govorijo te-
koče, in 3 % so ocenili, da ga sploh ne poznajo, le
Izmed vseh, ki so anketo izpolnili, je bilo 96 uporabljajo nekaj naučenih fraz.
(71,1 %) dijakinj in 39 (28,9 %) dijakov.
Na vprašanje, kje so se slovenskega istrskega
Slika 1: Zastopanost kraja bivanja vzorca narečja naučili (ne glede na stopnjo poznavanja),
so večinoma odgovarjali, da so se ga učili v do-
mačem okolju (58 %), na drugem mestu so nava-
jali življenjsko okolico (27 %), nato šolsko okolje
(14 %) in pod drugo se je pojavil tudi odgovor »v
službi«. Sklepamo lahko, da gre v slednjem pri-
meru za sezonsko študentsko delo.
Bistveno manjši delež dijakov, le 36 (27 %
vzorca), je odgovarjal na vprašanje, kako dobro
poznajo istrobeneščino. Večina od teh (63 %) jih
je menila, da poznajo le posamezne fraze in izra-
ze; 32 %, da ga govorijo tekoče, in 5 %, da ga sploh
kultur na dediščina nar ečij med dijaki na dvojezičnem območju 87 je spletno anketiranje onemogočilo vzpostavitev deželju, na drugem mestu so dijaki, ki živijo v
korelacije med vprašanji o poznavanju narečij in predmestnih okoljih (35 %), in na zadnjem tisti,
testnimi prevodi, zato sta se lahko v tem segmen- ki živijo v mestnem okolju (28 %). Odstotki so
tu primerjala le odstotek pravilnih odgovorov in si dokaj blizu, kar je za pričujočo raziskavo odli-
odstotek dijakov, ki menijo, da narečji govorijo čen rezultat, saj je tako zastopanost kraja bivanja
tekoče. enakomerno porazdeljena med mestnim, pred-
mestnim in podeželskim okoljem.
Rezultati raziskave
Analiza vzorca Razširjenost in poznavanje narečij
K anketiranju so bili povabljeni vsi dijaki gim- Na vprašanje, v katerem jeziku se sporazumevajo
nazijskega programa GEPŠ od 1. do 4. letnika. v domačem okolju, je največ dijakov menilo, da
Vseh dijakov na gimnazijskem programu v šol- je to slovensko istrsko narečje (47 %), na drugo
skem letu 2020/2021 je bilo 207, od katerih se jih mesto se je po odgovorih uvrstila knjižna sloven-
je na anketo odzvalo 135 (65,2 %). Podatki o od- ščina (27 %), na tretjem mestu najdemo hrvašči-
govoru na prvo vprašanje so po letnikih predsta- no ter istrobeneško narečje, oboje z 9 %. Najmanj
vljeni v preglednici 1. Kot je razvidno, se jih je v dijakov se je opredelilo za knjižno italijanščino,
prvem letniku odzvalo 45,5 %, v drugem 60,4 %, le 2 %. Zanimiv podatek so jeziki, ki so jih dija-
v tretjem 96,3 % in v četrtem 57,8 %. Sklepamo ki napisali pod drugo. Ti kažejo na različen izvor
lahko, da je vzorec reprezentativen in da rezulta- priseljencev, ki doma govorijo v nam geografsko
te lahko posplošimo na celotno populacijo. bolj oddaljenih jezikih, kot so npr. makedonšči-
na, srbščina, albanščina, ruščina ter angleščina.
Tabela 1: Razporeditev vzorca po letniku šolanja Za te možnosti se je odločilo 6 % dijakov.
Letnik Število dijakov Število odgovorov Na vprašanje, kako dobro obvladajo sloven-
v š. l. 2020/21 (odstotki) sko istrsko narečje, so odgovarjali le tisti, ki so
1. 25 (46 %) menili, da ga uporabljajo. Takih dijakov je bilo
2. 55 32 (60 %) 92 (68 % respondentov). Izmed ponujenih od-
3. 53 52 (96 %) govorov jih je največ (64 %) menilo, da ga sla-
4. 54 26 (58 %) bo pozna in uporablja zgolj posamezne izraze ter
45 fraze, 33 % jih je bilo mnenja, da ga govorijo te-
koče, in 3 % so ocenili, da ga sploh ne poznajo, le
Izmed vseh, ki so anketo izpolnili, je bilo 96 uporabljajo nekaj naučenih fraz.
(71,1 %) dijakinj in 39 (28,9 %) dijakov.
Na vprašanje, kje so se slovenskega istrskega
Slika 1: Zastopanost kraja bivanja vzorca narečja naučili (ne glede na stopnjo poznavanja),
so večinoma odgovarjali, da so se ga učili v do-
mačem okolju (58 %), na drugem mestu so nava-
jali življenjsko okolico (27 %), nato šolsko okolje
(14 %) in pod drugo se je pojavil tudi odgovor »v
službi«. Sklepamo lahko, da gre v slednjem pri-
meru za sezonsko študentsko delo.
Bistveno manjši delež dijakov, le 36 (27 %
vzorca), je odgovarjal na vprašanje, kako dobro
poznajo istrobeneščino. Večina od teh (63 %) jih
je menila, da poznajo le posamezne fraze in izra-
ze; 32 %, da ga govorijo tekoče, in 5 %, da ga sploh
