Page 85 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 85
ia universitatispredvsem v osrednjem delu Slovenije (Gorenjska sežno dialektološko gradivo, ki ga je v zadnjih
kultur na dediščina nar ečij med dijaki na dvojezičnem območju 85 in Dolenjska) zlasti v določenih slojih (izobra- desetih letih zbrala dialektologinja Suzana To-
ženski in mestni nasploh), kjer je materni jezik dorović (2015a; 2015b; 2017; 2021).
in je že skoraj v celoti izpodrinil narečja. Po mne-
nju Susanne Pertot in Marianne Kosic (2014, 14) Italijanska skupnost, italijanščina
je narečja med Slovenci v italijanskem zamejstvu in istrobeneščina
zamenjala lokalna različica govora, število govor- V preteklosti je bilo opravljenih kar nekaj razi-
cev in obseg rabe pa se še naprej krčita, kar vodi v skav, ki so se ukvarjale z rabo in vrednotenjem
postopno izumrtje. in/ali s statusom italijanščine (Sedmak 2002;
Zudič Antonič 2018; Kompara Lukančič 2019)
Vendar pa v slovenskem prostoru obstajajo v slovenski Istri. Glede istrobeneščine pa je bila
tudi raziskave, ki so pokazale pozitivnejši trend, opravljena ena (Todorović 2021), iz katere izhaja,
saj so zaznale, da danes vlada večja naklonjenost da to narečje med rojenimi govorci nikoli ni ime-
do narečij (Karničar 1994, 222), da jih ljudje ce- lo negativnega predznaka, še več – obravnavano
nijo in obravnavajo kot »vrednoto, ki jo je vred- je kot vrednota, ki jo govorci, pripadniki itali-
no ohranjati« (Zuljan Kumar 2003, 7) in da re- janske narodne skupnosti, želijo ohraniti. Na to
gionalnim govoricam raste prestiž, najbolj v kaže tudi dejstvo, da je bilo ravno na pobudo ita-
njihovem lokalnem okolju (Stabej 2007, 19–22). lijanske skupnosti vpisano v slovenski register
Narečja so vstopila tudi v govorjeno slovenščino nesnovne kulturne dediščine. Status tega nare-
javnih medijev (Kalin Golob 2009), katerih raba čja v primerjavi s knjižno italijanščino vsekakor
je danes sprejemljiva, pravzaprav zaželena, in ne- ni primerljiv s situacijo slovenskih narečij v od-
kateri napovedovalci radijskih postaj v slovenski nosu do zborne slovenščine. Med slovensko po-
Istri gradijo svojo prepoznavnost in priljublje- pulacijo na dvojezičnem območju statusa istro-
nost ravno na na narečju temelječem idiolektu beneščine ne poznamo, saj raziskav na to temo
(npr. Šavrinka Nadja na Radiu Koper, voditelja ni, vsekakor pa je pomembno navesti nekaj do-
oddaje La bella & la bestia na Radiu Capris). godkov iz zgodovine 20. stoletja, ki bodo osvetli-
li okoliščine, ki so vplivale na jezikovno podobo
Obstaja tudi več projektov, ki so usmerjeni tega geografskega prostora.
v promocijo in širjenje narečij, kot npr. Istralekt,
če omenimo le enega, ki se je izvedel v Istri in je Do konca druge svetovne vojne je bila istro-
bil osredinjen na slovenska narečja. Cilj projek- beneščina sporazumevalni jezik vseh Istranov,
ta sta medgeneracijsko ohranjanje slovenskega knjižna italijanščina se je pojavila šele v času ita-
istrskega narečja v slovenski Istri in njegova re- lijanske nadvlade in po letu 1947, ko je italijanšči-
valorizacija, ki naj bi potekala s pomočjo delav- na ob slovenščini postala uradni jezik v slovenski
nic na šolah in po vaseh v zaledju slovenske Istre. Istri. Današnje število govorcev, ki predstavlja
Na tak način se bo zanimanje za narečje poveča- manjšinski delež celotne populacije obalnih ob-
lo tudi med mlajšo generacijo, širša javnost pa bo čin, je posledica povojnega eksodusa, ko je Istro
rezultate projekta lahko spremljala preko spletne zapustilo okoli 90 % mestnega prebivalstva. (To-
strani, strokovne monografije in narečnih festi- dorović 2019; 2021, 213) Takrat se je italijansko
valov. Iz zapisanega sklepamo, da narečja v okvi- prebivalstvo mest in nekaterih vasi, ki je ostalo
ru slovenščine danes nimajo negativnega statusa, izven meja Italije, množično odselilo v Italijo ali
ker jih ne uporabljajo le kmečki ali nižji sloji pre- drugam po svetu.
bivalstva, pač pa vsi, če se le nahajajo v ustreznem
govornem položaju in če ga obvladajo (Smo- Z vidika razvoja dvojezičnih območij slo-
le 2007). Če se je med mladimi pojavila potre- venske Istre velja omeniti, da so izpraznjene do-
ba po promociji tega narečja, pa je treba omeni- move Italijanov v prvem obdobju zapolnili pred-
ti, da je živahnost narečja še prisotna v istrskih vsem migranti iz zaledja in drugih predelov
vaseh med starejšimi govorci, o čemer priča ob- takratne Republike Slovenije, kasneje, z razvo-
kultur na dediščina nar ečij med dijaki na dvojezičnem območju 85 in Dolenjska) zlasti v določenih slojih (izobra- desetih letih zbrala dialektologinja Suzana To-
ženski in mestni nasploh), kjer je materni jezik dorović (2015a; 2015b; 2017; 2021).
in je že skoraj v celoti izpodrinil narečja. Po mne-
nju Susanne Pertot in Marianne Kosic (2014, 14) Italijanska skupnost, italijanščina
je narečja med Slovenci v italijanskem zamejstvu in istrobeneščina
zamenjala lokalna različica govora, število govor- V preteklosti je bilo opravljenih kar nekaj razi-
cev in obseg rabe pa se še naprej krčita, kar vodi v skav, ki so se ukvarjale z rabo in vrednotenjem
postopno izumrtje. in/ali s statusom italijanščine (Sedmak 2002;
Zudič Antonič 2018; Kompara Lukančič 2019)
Vendar pa v slovenskem prostoru obstajajo v slovenski Istri. Glede istrobeneščine pa je bila
tudi raziskave, ki so pokazale pozitivnejši trend, opravljena ena (Todorović 2021), iz katere izhaja,
saj so zaznale, da danes vlada večja naklonjenost da to narečje med rojenimi govorci nikoli ni ime-
do narečij (Karničar 1994, 222), da jih ljudje ce- lo negativnega predznaka, še več – obravnavano
nijo in obravnavajo kot »vrednoto, ki jo je vred- je kot vrednota, ki jo govorci, pripadniki itali-
no ohranjati« (Zuljan Kumar 2003, 7) in da re- janske narodne skupnosti, želijo ohraniti. Na to
gionalnim govoricam raste prestiž, najbolj v kaže tudi dejstvo, da je bilo ravno na pobudo ita-
njihovem lokalnem okolju (Stabej 2007, 19–22). lijanske skupnosti vpisano v slovenski register
Narečja so vstopila tudi v govorjeno slovenščino nesnovne kulturne dediščine. Status tega nare-
javnih medijev (Kalin Golob 2009), katerih raba čja v primerjavi s knjižno italijanščino vsekakor
je danes sprejemljiva, pravzaprav zaželena, in ne- ni primerljiv s situacijo slovenskih narečij v od-
kateri napovedovalci radijskih postaj v slovenski nosu do zborne slovenščine. Med slovensko po-
Istri gradijo svojo prepoznavnost in priljublje- pulacijo na dvojezičnem območju statusa istro-
nost ravno na na narečju temelječem idiolektu beneščine ne poznamo, saj raziskav na to temo
(npr. Šavrinka Nadja na Radiu Koper, voditelja ni, vsekakor pa je pomembno navesti nekaj do-
oddaje La bella & la bestia na Radiu Capris). godkov iz zgodovine 20. stoletja, ki bodo osvetli-
li okoliščine, ki so vplivale na jezikovno podobo
Obstaja tudi več projektov, ki so usmerjeni tega geografskega prostora.
v promocijo in širjenje narečij, kot npr. Istralekt,
če omenimo le enega, ki se je izvedel v Istri in je Do konca druge svetovne vojne je bila istro-
bil osredinjen na slovenska narečja. Cilj projek- beneščina sporazumevalni jezik vseh Istranov,
ta sta medgeneracijsko ohranjanje slovenskega knjižna italijanščina se je pojavila šele v času ita-
istrskega narečja v slovenski Istri in njegova re- lijanske nadvlade in po letu 1947, ko je italijanšči-
valorizacija, ki naj bi potekala s pomočjo delav- na ob slovenščini postala uradni jezik v slovenski
nic na šolah in po vaseh v zaledju slovenske Istre. Istri. Današnje število govorcev, ki predstavlja
Na tak način se bo zanimanje za narečje poveča- manjšinski delež celotne populacije obalnih ob-
lo tudi med mlajšo generacijo, širša javnost pa bo čin, je posledica povojnega eksodusa, ko je Istro
rezultate projekta lahko spremljala preko spletne zapustilo okoli 90 % mestnega prebivalstva. (To-
strani, strokovne monografije in narečnih festi- dorović 2019; 2021, 213) Takrat se je italijansko
valov. Iz zapisanega sklepamo, da narečja v okvi- prebivalstvo mest in nekaterih vasi, ki je ostalo
ru slovenščine danes nimajo negativnega statusa, izven meja Italije, množično odselilo v Italijo ali
ker jih ne uporabljajo le kmečki ali nižji sloji pre- drugam po svetu.
bivalstva, pač pa vsi, če se le nahajajo v ustreznem
govornem položaju in če ga obvladajo (Smo- Z vidika razvoja dvojezičnih območij slo-
le 2007). Če se je med mladimi pojavila potre- venske Istre velja omeniti, da so izpraznjene do-
ba po promociji tega narečja, pa je treba omeni- move Italijanov v prvem obdobju zapolnili pred-
ti, da je živahnost narečja še prisotna v istrskih vsem migranti iz zaledja in drugih predelov
vaseh med starejšimi govorci, o čemer priča ob- takratne Republike Slovenije, kasneje, z razvo-
