Page 88 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 88
dia universitatis her editati, letnik 11 (2023), številk a 1 / volume 11 (2023), number 1 88ne pozna, rabijo le nekaj priučenih fraz v določe-odzvalo 45 dijakov (33,3 %). Od teh je prvo frazo
nih situacijah. v slovenščino pravilno prevedlo 21 (46,7 %), dru-
hereditati go frazo je pravilno prevedlo 15 dijakov (33,3 %),
Sledilo je vprašanje o tem, kje so se nauči- zadnjo pa le štirje (8,9 %).
li istrobeneščine. Anketiranci so odgovarjali, da
istrobeneško narečje poznajo od doma (60 %), na Razprava
drugem mestu je učenje narečja iz okolice, kjer Analiza zbranih podatkov je potrdila hipotezo,
živijo (21 %), sledijo tisti, ki so z narečjem stopili da je dvojna diglosija še prisotna, vendar pa so di-
v stik v šoli (16 %). Pod drugo pa se je pojavil od- jaki, ki tekoče obvladajo vsaj enega od narečij, v
govor »v službi« (3 %). manjšini. Do narečij imajo na splošno pozitiven
odnos, vendar pa so njihove samoocene o znanju
Po vseh pridobljenih podatkih smo želeli pretirano pozitivne in kot take rezultat subjek-
preveriti še, ali se samoocene dejansko skladajo tivne percepcije, ne pa objektivne stvarnosti.
z realnim stanjem. Zato smo tiste dijake, ki so se
opredelili kot govorci narečij, prosili, da v stan- Stanje in status slovenskega istrskega narečja
dardno slovenščino prevedejo po tri fraze iz slo- Če natančneje analiziramo odgovore dijakov, vi-
venskega istrskega narečja in iz istrobeneščine. dimo, da niso konsistentni. Od 135 dijakov (vzo-
rec), ki so sodelovali v anketi, jih je slaba polovica
Za slovensko istrsko narečje smo izbrali fra- (47 %) odgovorila, da se v domačem okolju spo-
ze, ki jih zasledimo v obeh podskupinah, tako ri- razumevajo v slovenskem istrskem narečju. Več,
žanski kot šavrinski. Prva, ki je del slenga mla- 68 %, ga uporablja v vsakdanjem življenju, ven-
dih, je »Kadu, jes?« (slo. Kdo, jaz?), in naj bi jo dar jih le 22,2 % meni, da ga govorijo tekoče. Dis-
poznali vsi tisti, ki narečja ne govorijo, se pa v krepanco med odstotkom takih, ki ga uporablja-
družbi poslužujejo fraz, ki iz njega izvirajo.2 Dru- jo v domačem okolju in vsakdanjem življenju, ter
ga fraza, »Hoj les.« (slo. Pridi sem.), je tudi do- takih, ki menijo, da ga tekoče govorijo, lahko in-
kaj razširjena med ciljno mlado populacijo, ven- terpretiramo na dva različna načina. Po prvem
dar morda nekoliko manj pogosta v primerjavi s bi lahko sklepali, da je medgeneracijski prenos ši-
prvo. Nazadnje smo povprašali po zelo idiomat- bek, saj je od vseh dijakov, ki v domačem okolju
ski frazi, ki jo poznajo le tisti, ki tekoče govorijo slišijo slovensko istrsko narečje, tega le slaba po-
narečje. Gre za časovni izraz »ta prvi dan« (slo. lovica (po lastnem mnenju) prevzela kot materni
predvčerajšnjim). jezik. Po drugem načinu interpretacije pa lahko
sklepamo, da že starši oz. drugi družinski člani
Na vprašanja se je odzvalo 68 dijakov (50,4 uporabljajo zgolj fraze in posamične izraze ter se
%). Od teh jih je prvo frazo pravilno prevedlo 51 torej v domačem okolju sporazumevajo v »pogo-
(75 %), drugo frazo jih je pravilno prevedlo 48 vorni primorščini« in ne v narečju, pri čemer je
(70,6 %) in tretjo le pet (7,4 %). interpretacija termina »narečje« s strani dijakov
napačna.
Podobno smo preverili poznavanje istro-
beneščine. Kot prvo, najenostavnejšo frazo smo Tudi korelacija med številom dijakov, ki se
izbrali »ze freschin« (slo. hladno je), ki je po v domačem okolju sporazumevajo v slovenskem
obliki dokaj blizu standardne italijanščine ( fre- istrskem narečju (teh je 63), in takih, ki so se tega
sco, slo. hladno) in bi jo morali kot učeči se ita- istega narečja naučili v domačem okolju (53), ni
lijanskega jezika poznati. Nekoliko težji je izraz enaka. Predpostavljamo lahko le dvoje, in si-
»la go vista« (slo. sem jo videl), kot najtežje pa cer da je popularnost narečja tako narasla, da ga
smo izbrali frazo, ki tudi v standardni italijan- uporabljajo v družinah, kamor je zašlo iz okolice
ščini nima korespondenta, to je »non sta baci- in je sedaj postalo del vsakodnevnega pogovor-
lar« (slo. ne kompliciraj). Na to vprašanje se je nega jezika, ali pa, da dijaki ne poznajo dobro de-
2 Med pripravo anketnega vprašalnika smo se glede pogo-
stosti uporabe fraz, ki smo jih uporabili za preverjanje de-
janskega poznavanja narečja, pozanimali pri dveh infor-
mantih, ki sta v tem šolskem letu obiskovala gimnazijski
program GEPŠ Piran.
nih situacijah. v slovenščino pravilno prevedlo 21 (46,7 %), dru-
hereditati go frazo je pravilno prevedlo 15 dijakov (33,3 %),
Sledilo je vprašanje o tem, kje so se nauči- zadnjo pa le štirje (8,9 %).
li istrobeneščine. Anketiranci so odgovarjali, da
istrobeneško narečje poznajo od doma (60 %), na Razprava
drugem mestu je učenje narečja iz okolice, kjer Analiza zbranih podatkov je potrdila hipotezo,
živijo (21 %), sledijo tisti, ki so z narečjem stopili da je dvojna diglosija še prisotna, vendar pa so di-
v stik v šoli (16 %). Pod drugo pa se je pojavil od- jaki, ki tekoče obvladajo vsaj enega od narečij, v
govor »v službi« (3 %). manjšini. Do narečij imajo na splošno pozitiven
odnos, vendar pa so njihove samoocene o znanju
Po vseh pridobljenih podatkih smo želeli pretirano pozitivne in kot take rezultat subjek-
preveriti še, ali se samoocene dejansko skladajo tivne percepcije, ne pa objektivne stvarnosti.
z realnim stanjem. Zato smo tiste dijake, ki so se
opredelili kot govorci narečij, prosili, da v stan- Stanje in status slovenskega istrskega narečja
dardno slovenščino prevedejo po tri fraze iz slo- Če natančneje analiziramo odgovore dijakov, vi-
venskega istrskega narečja in iz istrobeneščine. dimo, da niso konsistentni. Od 135 dijakov (vzo-
rec), ki so sodelovali v anketi, jih je slaba polovica
Za slovensko istrsko narečje smo izbrali fra- (47 %) odgovorila, da se v domačem okolju spo-
ze, ki jih zasledimo v obeh podskupinah, tako ri- razumevajo v slovenskem istrskem narečju. Več,
žanski kot šavrinski. Prva, ki je del slenga mla- 68 %, ga uporablja v vsakdanjem življenju, ven-
dih, je »Kadu, jes?« (slo. Kdo, jaz?), in naj bi jo dar jih le 22,2 % meni, da ga govorijo tekoče. Dis-
poznali vsi tisti, ki narečja ne govorijo, se pa v krepanco med odstotkom takih, ki ga uporablja-
družbi poslužujejo fraz, ki iz njega izvirajo.2 Dru- jo v domačem okolju in vsakdanjem življenju, ter
ga fraza, »Hoj les.« (slo. Pridi sem.), je tudi do- takih, ki menijo, da ga tekoče govorijo, lahko in-
kaj razširjena med ciljno mlado populacijo, ven- terpretiramo na dva različna načina. Po prvem
dar morda nekoliko manj pogosta v primerjavi s bi lahko sklepali, da je medgeneracijski prenos ši-
prvo. Nazadnje smo povprašali po zelo idiomat- bek, saj je od vseh dijakov, ki v domačem okolju
ski frazi, ki jo poznajo le tisti, ki tekoče govorijo slišijo slovensko istrsko narečje, tega le slaba po-
narečje. Gre za časovni izraz »ta prvi dan« (slo. lovica (po lastnem mnenju) prevzela kot materni
predvčerajšnjim). jezik. Po drugem načinu interpretacije pa lahko
sklepamo, da že starši oz. drugi družinski člani
Na vprašanja se je odzvalo 68 dijakov (50,4 uporabljajo zgolj fraze in posamične izraze ter se
%). Od teh jih je prvo frazo pravilno prevedlo 51 torej v domačem okolju sporazumevajo v »pogo-
(75 %), drugo frazo jih je pravilno prevedlo 48 vorni primorščini« in ne v narečju, pri čemer je
(70,6 %) in tretjo le pet (7,4 %). interpretacija termina »narečje« s strani dijakov
napačna.
Podobno smo preverili poznavanje istro-
beneščine. Kot prvo, najenostavnejšo frazo smo Tudi korelacija med številom dijakov, ki se
izbrali »ze freschin« (slo. hladno je), ki je po v domačem okolju sporazumevajo v slovenskem
obliki dokaj blizu standardne italijanščine ( fre- istrskem narečju (teh je 63), in takih, ki so se tega
sco, slo. hladno) in bi jo morali kot učeči se ita- istega narečja naučili v domačem okolju (53), ni
lijanskega jezika poznati. Nekoliko težji je izraz enaka. Predpostavljamo lahko le dvoje, in si-
»la go vista« (slo. sem jo videl), kot najtežje pa cer da je popularnost narečja tako narasla, da ga
smo izbrali frazo, ki tudi v standardni italijan- uporabljajo v družinah, kamor je zašlo iz okolice
ščini nima korespondenta, to je »non sta baci- in je sedaj postalo del vsakodnevnega pogovor-
lar« (slo. ne kompliciraj). Na to vprašanje se je nega jezika, ali pa, da dijaki ne poznajo dobro de-
2 Med pripravo anketnega vprašalnika smo se glede pogo-
stosti uporabe fraz, ki smo jih uporabili za preverjanje de-
janskega poznavanja narečja, pozanimali pri dveh infor-
mantih, ki sta v tem šolskem letu obiskovala gimnazijski
program GEPŠ Piran.
