Page 114 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

njihove namere, ideologijo, družbeno po- družbeno zaželena in nujna, se kreira vtis, da je
zicijo in razmerja z drugimi ljudmi v druž- izbrana verzija tehnološkega razvoja povsem na-
bi. Na kratko, tehnologija nosi oz. podpira ravna. Tudi družboslovni znanstveniki so teh-
družbeni »odtis« svojih avtorjev. Zatorej nologije pogosto razumeli kot »dane« in se
»družbeni vplivi« ne izvirajo iz same teh- zadovoljili z raziskovanjem družbenih učin-
nologije produkcije, ampak v prvi vrsti iz kov tehnologije (Williams in Edge 1996, 856–
družbenih izbir, ki jih tehnologija ute- 860). Teorija družbene konstrukcije tehnologije
leša. Tehnologija potemtakem ni osnovni (angl. social construction of techonology – SCOT)
in prvi vzrok; njeni družbeni učinki izha- utemel jeno izpostavlja idejo, da bi tehnologi-
jajo iz družbenih vzrokov, ki so tehnologi- je »lahko bile drugačne« (Bijker in Law 1992,
jo vzpostavili: izza tehnologije, ki povz- 3). Razvoj tehnologije je potencialno večsmeren
roča družbene odnose, se nahajajo ti isti proces z različnimi možnimi smermi variacij in
114 družbeni odnosi. Nič čudnega torej, da selekcij. Nekatere uspešne in dobro uveljavljene
tehnologija običajno teži k okrepitvi, ne pa etape v razvoju tehnologije, skratka, niso edino
k spodnašanju teh odnosov. [Noble 1979, možne, bile so le izbrane (Pinch in Bijker 1987,
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
18–19] 28).
Kako družbeni akterji predstavljajo, poe-
vsakdanjem (medijskem) komuniciranju
smo pogosto deležni pojasnil, kako nam nostavljajo in posledično integrirajo tehnološke
V tehnologije vse bolj krojijo življenje; iz- procese in kako usmerjajo ter nadzorujejo pog-
jave krepijo vtis nemoči posameznikov, ki se pos- led, kaj početi in kako početi s tehnologijami?
ledično zatekajo bodisi v resignirani cinizem in Kako se kreirajo »dobri razlogi« za specifično
pasivnost bodisi se v stanju preplavljenosti s teh- verzijo tehnologije? V teh procesih se praviloma
nologijami zatekajo v obrambne mehanizme, v izdatno uporabljajo metafore, ki sodobne in nez-
1
zavestno nevednost (Salecl 2020, 177) po načelu nane procese primerjajo s poznanim. Uporab-
»nimam kaj skrivati, če bo koga doletelo, bo do- ljene metafore zrcalijo želene, verjetne, misljive
letelo le malopridne«. Informacije o razsežnosti in končno legitimne ter v družbi najpogosteje
sodobnega podatkovja so zlahka dostopne, toda propagirane in reificirane verzije (tehnološkega)
neprijetne: »Različni mediji zdaj veliko pišejo o razvoja. V članku predstavljamo izbrane uveljav-
problemu nadzora, zato ne moremo govoriti, da ljene metafore na področju sodobnega tehno-
ljudje s svojimi osebnimi podatki tako ravnajo loškega razvoja in pokažemo, kako se metafore
zaradi pomanjkanja védenja, temveč z njimi tako uporabljajo za doseganje partikularnih politič-
ravnajo predvsem zaradi zanikanja tega véden- nih, tehničnih, ekonomskih in znanstvenih in-
ja« (Salecl 2020, 176). teresov. Članek se prvenstveno usmerja v meta-
Tehnološki determinizem, torej vera v to, forična poimenovanja velikega podatkovja in
kaj dobrega ali slabega povzročajo tehnologije, umetne inteligence.
vsebuje prepričanje o transformativni moči teh- Veliko podatkovje (angl. big data) posta-
nologij, ki nam določajo prihodnost, akterji, ki ja vse bolj infrastruktura družbenosti, vezana
so vpleteni v proces legitimacije izbrane verzi- na informacijsko tehnologijo, zato se v proble-
je tehnologije, pa preko specifičnih izrazov ok- mih, obetih in strahovih glede velikega podat-
repijo proces naturalizacije tehnologije, s čimer kovja odražajo tehnološke, politične, ekonom-
se družbene motivacije v konstrukciji tehnolo- ske ter kulturne motivacije. Tehnologija je vselej
gije zakrijejo. Ko je tehnologija izbrana in pos- družbena, v njej se odražajo motivacije, inte-
tane preko ideološko-marketinških diskurzov resi, priložnosti. V izbranih in spregledanih
1 SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 2014) metaforo pojasnjuje takole: »besedna figura, za katero je
značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav«. Sinonimni slovar
(Snoj idr. 2018) navaja sinonimni izraz prispodoba: »ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti.«