Page 116 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

z izrazi druge stvari. To torej niso zgolj orodja Lahko bi torej rekli: povej mi, katere metafore o
pesnikov, temveč tudi znanstvenikov, inženir- prihodnosti uporabljaš, in povem ti, kakšna bo
jev, oblikovalcev, uradnikov, politikov, gospo- tvoja prihodnost. Kakršne so metafore, takšna
darstvenikov. Tehnoznanstveni razvoj vselej iz- je družba, njene prioritete in izpostavljeni vidi-
haja iz reprezentacij in projekcij, kaj je možno v ki realnosti.
prihodnosti (Wyatt 2021, 413), zato nam meta-
fore pomagajo v procesu razmišljanja o priho- Kako metafore kaj počnejo z besedami in z nami
dnosti in so hkrati mišljenjski vir, ki ga akter- Hitre družbene in tehnološke spremembe sokre-
ji angažirajo v procesu oblikovanja le-te. Ko se irajo družbeno pospeševanje (angl. social accele-
metafore v vsakdanjem komuniciranju stabilizi- ration), v katerem se soočamo s pospeševanjem
rajo in ko se akterji ne zavedajo več lastnih me- tehnoloških procesov, pospeševanjem družbe-
taforičnih izbir, pričnejo metafore širiti priča- nih sprememb in pospeševanjem tempa življenja
116 kovanja o prihodnosti (Wyatt 2004, 257–258). (Rosa 2015). Družbeno pospeševanje povzroča
Z metaforičnim zamišljanjem v veliki meri do- različne negotovosti in vse bolj situacijsko, krat-
ločamo misljive in možne verzije prihodnosti, koročno načrtovanje življenja. Ko govorimo o
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
ki v kasnejši fazi postanejo legitimne verzije. prihodnosti, ki je ne poznamo, in o sedanjosti,
Kdor določa metafore, določa horizont mislji- ki jo skušamo razumeti, pogosto uporabljamo
vega, izrekljivega in v veliki meri uresničenega. konceptualni aparat preteklosti ter z njim pove-
Metaforično osmišljevanje procesov ali tehno- zane normativne, družbene in ekonomske impli-
logij hkrati izvaja akt rekontekst ualizacije, spe- kacije. Zamišljanje prihodnosti vselej mobilizira
cifično »transformacijo družbenih praks v dis- delčke preteklosti, zato ne preseneča, da za opi-
kurze o družbenih praksah« (Leeuwen 2008, sovanje prihajajočih pojavov uporabljamo obsto-
105). Metafore predpostavljajo verjetne aktiv- ječe in dobro poznane pojave, ki kreirajo domne-
nosti in določajo, kaj so relevantne izkušnje in ve, kako naj razumemo, reguliramo, delujemo
prakse, katere same izpostavljajo (metafora »ar- znotraj prihajajočih pojavov. Prihajajoči poja-
gument je vojna« izpostavi izkušnjo vojne in vi pogosto nimajo imena, nanje zato velikokrat
prakso napada ter obrambe). Pri uvajanju no- apliciramo obstoječe besede, čeprav niso povsem
vih (tehnoloških) procesov se skozi konkurenč- ustrezne (Katzenbach in Larsson 2017). Ko pri
ne metafore preigravajo konkurenčne prihodno- osmišljevanju aktualnih transformacij uporab-
sti. Prihodnost namreč ni nekaj linearnega in ljamo izraze iz preteklosti, osmišljujemo prihod-
vnaprej določenega, oblikovana je skozi nestabil- nost ter spremembe s konceptualnim aparatom
no polje jezika, praks in materialnosti, v katerem preteklosti. Medijski diskurzi in medosebno ko-
različni družbeni podsistemi, discipline, zmož- municiranje so prepojeni z metaforičnimi pojmi
nosti in akterji uveljavljajo pravico, da predstavi- (računalništvo v oblaku, veliko podatkovje, po-
jo bližnji in dolgoročni razvoj (Brown idr. 2000, datkovni cunami, podatki kot nova nafta, umet-
5). Metafore, agende, skripti, naracije, pričakova- na inteligenca), zato posledično postajajo skoraj
nja in obljube delujejo kot metode, s katerimi ak- nevidni. Metafore z vidika družbene kognicije
terji zavestno ali nezavedno skušajo ohraniti ali temeljiteje in učinkoviteje določajo naša prepri-
fiksirati določen tip prihodnosti, ki bo ključen v čanja kot pa gole trditve, zato so metaforični iz-
njihovi želeni prihodnosti (str. 10). razi pomembna izhodiščna točka raziskovanja
Čeprav popularne in uveljavljene metafo- kognitivnih in ideoloških določilnic diskurza
re navidezno pojasnjujejo, zakaj moramo početi, (Koller 2005, 206).
kar počnemo, in zakaj moramo to početi na tak Metafore ne padejo iz neba, ampak se po-
način, pa te metafore niso nujno najboljše, tem- časi kultivirajo in vzpostavljajo okvir za razume-
več so bile med tekmujočimi zgolj izbrane, da vanja ter ocenjevanje novih pojavov. Tiste o teh-
zagotavljajo uspešen sprejem prihodnjih praks. nologijah bi lahko bile drugačne in posledično