Page 117 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

bi se spremenil tudi okvir za razumevanje so širili različni družbeni akterji, z njimi so sku-
in ocenjevanje novih tehnoloških artefaktov šali osmišljevati možnosti novega komunikacij-
(kaj tehnologija zmore, kakšne podatke naj zbi- skega kanala, ki omogoča transmisijo podatkov
ramo, katero realnost naj opazujemo s pomoč- (Wyatt 2021, 407). Ključen boj se je odvijal med
3
jo umetne inteligence). Ker pa so tehnologi- libertarno, fluidno, pustolovsko usmerjeno vizi-
4
je (in njihove rabe) vselej družbeno oblikovane, jo neodvisnega interneta in inženirsko oz. teh-
je v kapitalistični potrošniški družbi malo verje- nokratsko vizijo interneta kot avtoceste (Wyatt
tna protipotrošniška verzija uporabe tehnologi- 2021, 408). Metafora avtoceste je usmerjala ra-
je. Drobce nasprotnih tokov lahko zasledimo na zvoj in implementacijo širokega nabora politik
platformah družbenih medijev, ki jih posamezni- na ravni nacionalne informacijske infrastruktu-
ki in kolektivi uporabljajo za (iz)menjavo ter ure- re v času prve vladavine (administracije) ameri-
janje uporabniško generiranih vsebin (Hoffman škega predsednika Billa Clintona. Sally Wyatt
2017, 4), kjer se komunikacijska vloga vplivnežev (2004, 251) ironično pripominja, da je bila meta- 117
(angl. influencers) lahko tudi kreativno subvertira. fora precej uspešnejša od dejanskih politik. Me-
Govorimo o protipotrošniških vplivnežih (angl. tafora avtoceste čutno nazorno sugerira vizijo
anti-consumer influencers), ki algoritemsko logiko interneta kot nacionalnega projekta, ki mu dr-
vidnosti vplivnežev obrnejo v svoj prid. Protipo- žava namenja tako investicije kot tudi interven-
trošništvo skušajo narediti vidno in popularno, cije in kjer se izvaja regulacija varnosti tistih, ki
pri čemer izkoriščajo algoritemsko logiko favo- se zadržujejo na tej »avtocesti«. Analogno »av-
riziranja tržno in zabavljaško zanimivih vsebin. tocestno« metaforo zasledimo pri pojasnjeva-
Tak vplivnež oz. bloger skratka v videu pojasnju- nju koncepta nevtralnosti interneta (angl. net
je, katerega produkta ne misli kupiti (Wood 2021, neutrality), da si moramo namreč nevtralnost
2767). Če se vrnemo na osrednjo misel: diskurz interneta predstavljati s pomočjo avtocestnega
o rabi tehnologij bi bil lahko drugačen in lahko prometa, v katerem imamo načeloma vsi ena-
bi se uveljavile manj potrošniško orientirane rabe ke možnosti hitrosti potovanja, prednost imajo
tehnologij. Gre za temeljna vprašanja človeštva. le reševalna vozila, gasilci, policija. Nevtralnost
Ali želimo rast ali razvoj in zlasti kaj mislimo z interneta pomeni zagotavljanje enake hitrosti Metaforična konstrukcija velikega podatkovja in umetne inteligence
omen jenima procesoma? Kakšnim »merskim le- in kvalitete prenosa podatkov za vse udeležen-
stvicam« bomo namenili pozornost? ce v »internetnem prometu«, to pomeni, da ne
5
obstajajo počasnejši in hitrejši avtocestni pasovi.
Kako je internet postal knjižnica, informacijska Ponavljajoče se metafore o internetu kot knjižni-
avtocesta, nakupovalno središče: metaforične ci in arhivu, ki so odražale akademske ideje, po
konceptualizacije interneta katerih je internet repozitorij podatkov in zna-
Pri uvajanju in pojasnjevanju interneta v sredi- nja (Wyatt 2021, 408–409), so postale vsaj delno
ni 90. let 20. stoletja so se uporabljale metafore, »zaprašene«, prevladujejo zlasti trgovinske me-
kot so superavtocesta, knjižnica, nakupovalno tafore. Nekatere metafore ostanejo, druge zam-
središče, vaški trg, svetovni možgani. Metafore rejo, ker ne odražajo družbenih prioritet.

3 Kratek test: v iskalnik vpišite »green algorithms« in prebrskajte (redke) vrnjene zadetke. Poleg algoritmov, ki si prizadevajo za
zmanjšanje ogljičnega odtisa, se pojavljajo še družbe, ki analizirajo ali spremljajo okoljske vplive algoritmov (Lannelongue in
Inouye 2023). Sami smo se spomnili, da bi zelene algoritme lahko razvijali tudi na področju marketinga ali potrošništva. Kreira-
li bi lahko »odvračalne algoritme«. A tak scenarij je malo verjeten: ker so lastniki algoritmov večinoma kapitalistične korpora-
cije, se seveda večinoma razvijajo algoritmi, ki optimizirajo potrošniško izkušnjo in ki zagotavljajo prihodnja potrošniška »za-
dovoljstva«. Čeprav malo verjetni, pa so misljivi in možni tudi algoritmi za optimizacijo državljanske izkušnje. Le izbrani niso.
4 Pomembna referenčna organizacija je bila Electronic Frontier Foundation, katere član John Perry Barlow je 8. februarja 1996 v
švicarskem Davosu na svetovnem gospodarskem forumu zapisal deklaracijo o neodvisnosti kiberprostora (Soutoda boa 2014).
5 Na platformi YouTube obstaja množica krajših videev, ki pojasnjujejo nevtralnost interneta s pomočjo metafore (avto)ceste
(BBC News 2017).