Page 64 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 64
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 2 64najzanimivejša multikulturna območja. To ob-Skrajni dve točki poti sovpadata s primarno
močje na stičišču romanskega, germanskega ter gospodarsko dejavnostjo mesta Izole, tj. predela-
hereditatislovanskega sveta je bilo v preteklosti izpostavl-vo male »plave« ribe. Lokacija postavitve te ali
jeno pogostim spremembam političnih oblasti one tovarne je bila tako del strateškega premisle-
in konfliktom, kar je sprožilo številne migraci- ka, kako v čim krajšem času pridobljen ulov tudi
je prebivalstva. Obmorski kraji imajo za različne predelati, saj so nekoč uporabljali za transport
prebivalce več pomenov, saj imajo bogato, a hkra- predvsem ladje in poti po morju. Z arhitektur-
ti tudi sporno ali zamolčano zgodovino. Tak pri- nega vidika so večje tovarne, Ampelea (Delama-
mer predstavljata ribištvo ter predelovalna in- ris), Arrigoni (Argo oziroma Droga) ter Degrassi
dustrija rib v Sloveniji, ki jima ni bilo posvečeno (ali pozneje podjetje Riba), ki so bile postavlje-
dovolj pozornosti, zlasti v primerjavi z razisko- ne izven starega mestnega jedra, še danes opazne
vanjem ribištva na Tržaškem. Oblikovane poti v zasnovi Izole, medtem ko se lokacij ostalih
govorijo o značilnostih načina življenja in dela tovarn v prostoru ne da opaziti na prvi pogled.
ljudi, ki (so) se ukvarjali z ribištvom in predelo-
valno industrijo rib. Tovarna Ampelea – Delamaris
Zgodba tovarne Delamaris se je začela leta 1879,
Med drugim je nastala tudi Pot tovarn. ko je Émile Louis Roullet, uspešen francoski gos-
Opis te poti je nastal kot skupno delo študent- podarstvenik, postavil prvo tovarno za predelavo
ke zgodovine Tereze Prešeren, pedagoških men- male plave ribe v mestu Izola (Volpi Lisjak 2001,
toric izr. prof. dr. Alenke Janko Spreizer, doc. 135). Že v začetku svojega delovanja je tovarna za-
dr. Nataše Kolega, doc. dr. Petre Kavrečič in poslovala sto delavk (Tomšič 2002, 137).Tovarna
strokovnega sodelavca iz društva Histrion, Sreč- je najverjetneje obstajala v naslednjih štirih letih
ka Gombača.1 pod imenom Émile L. Roullet et CO., prodaja-
la pa pod imenom De Saint Ange et CO (Volpi
Še danes živ spomin na obdobje delovanja Lisjak 2001, 136).
tovarn ribjih konzerv lahko v Izoli spremljamo
tudi v prostoru, ki ga mnogi obiskovalci dojame- V naslednjih nekaj letih je tovarna dožive-
jo kot devastirane lokacije, saj v priobalnem pasu la velike tržne uspehe in Roullet je leta 1883 z
vidimo propadle tovarniške stavbe ali njihove os- vzpostavitvijo delniške družbe Société Géné-
tanke (ruševine). Spomin se ohranja torej v ob- rale Française de Conserves Alimentairies C.
morski krajini kot tudi v pripovedih Izolanov, ki A. razširil tovarniški kompleks (Tomšič 2002,
pa jih mnogi obiskovalci ne morejo slišati. Pot to- 138).Tovarna je ob vzpostavitvi delniške družbe
varn torej predstavi zgodbo, ki jo je pretekla gos- že obsegala 4,7 ha zemeljske površine ter 22,12
podarska dejavnost ribje predelovalne industrije ha vodnih površin (morska laguna in močvir-
pustila za seboj. Zgodbo, ki se med ljudmi starej- je). Delniška družba je prevzela vodenje tovarne
še generacije še ohranja, se predaja in živi naprej 21. januarja 1883. Ustanovitelj delniške družbe,
ter predstavlja naracije o šestih tovarniških ob- Émille Louis Roullet, pa je tako dobil v last 240
ratih mesta Izole, postavljenih vse od zahodnega delnic po 500 frankov (Volpi Lisjak 2001, 136).
do vzhodnega zaliva mesta.
Tej tovarni so rekli fabrika ‚dei frančezi‘, rekli
1 V projektu so poleg navedene študentke, pedagoških mentoric in so ji tudi fabrika ‚aibani‘. Namreč to je tovar-
strokovnega sodelavca sodelovali tudi Ivana Riganova (marec), UP na, ki je stala v bližini izvira mineralne vode,
FHŠ, študentka kulturnih študijev in antropologije (2. stopnja); termalne vode v predelu ob cerkvici svete-
Katarina Barbara Reberc (april-junij) UL FKKT, študentka kemije, ga Petra, to je na vzhodnem delu izolske-
1. stopnja; Artur Steffe, UP FHŠ, študent dvopredmetnega študija ga, nekdanjega izolskega otoka. In tu so, tu
antropologije in geografije, 1. stopnja; Hana Hanžek-Turnšek, UP je ta Francoz Roullet postavil prvo tovarno.
FAMNIT, študentka biodiverzitete, 1, stopnja; Lan Rak in Katja (Intervju s Srečkom Gombačem, arhiv dru-
Masten, oba UP FTŠ, študenta managementa turističnih podjetij, štva Histrion)
visokošolski program, 1. stopnja, ter Andrej Sitar, UP FHŠ in FTŠ,
študent dediščinskega turizma, 2. stopnja. Pri projektu je za admi-
nistrativno plat izvedbe skrbela sodelavka Karin Bandelj.
močje na stičišču romanskega, germanskega ter gospodarsko dejavnostjo mesta Izole, tj. predela-
hereditatislovanskega sveta je bilo v preteklosti izpostavl-vo male »plave« ribe. Lokacija postavitve te ali
jeno pogostim spremembam političnih oblasti one tovarne je bila tako del strateškega premisle-
in konfliktom, kar je sprožilo številne migraci- ka, kako v čim krajšem času pridobljen ulov tudi
je prebivalstva. Obmorski kraji imajo za različne predelati, saj so nekoč uporabljali za transport
prebivalce več pomenov, saj imajo bogato, a hkra- predvsem ladje in poti po morju. Z arhitektur-
ti tudi sporno ali zamolčano zgodovino. Tak pri- nega vidika so večje tovarne, Ampelea (Delama-
mer predstavljata ribištvo ter predelovalna in- ris), Arrigoni (Argo oziroma Droga) ter Degrassi
dustrija rib v Sloveniji, ki jima ni bilo posvečeno (ali pozneje podjetje Riba), ki so bile postavlje-
dovolj pozornosti, zlasti v primerjavi z razisko- ne izven starega mestnega jedra, še danes opazne
vanjem ribištva na Tržaškem. Oblikovane poti v zasnovi Izole, medtem ko se lokacij ostalih
govorijo o značilnostih načina življenja in dela tovarn v prostoru ne da opaziti na prvi pogled.
ljudi, ki (so) se ukvarjali z ribištvom in predelo-
valno industrijo rib. Tovarna Ampelea – Delamaris
Zgodba tovarne Delamaris se je začela leta 1879,
Med drugim je nastala tudi Pot tovarn. ko je Émile Louis Roullet, uspešen francoski gos-
Opis te poti je nastal kot skupno delo študent- podarstvenik, postavil prvo tovarno za predelavo
ke zgodovine Tereze Prešeren, pedagoških men- male plave ribe v mestu Izola (Volpi Lisjak 2001,
toric izr. prof. dr. Alenke Janko Spreizer, doc. 135). Že v začetku svojega delovanja je tovarna za-
dr. Nataše Kolega, doc. dr. Petre Kavrečič in poslovala sto delavk (Tomšič 2002, 137).Tovarna
strokovnega sodelavca iz društva Histrion, Sreč- je najverjetneje obstajala v naslednjih štirih letih
ka Gombača.1 pod imenom Émile L. Roullet et CO., prodaja-
la pa pod imenom De Saint Ange et CO (Volpi
Še danes živ spomin na obdobje delovanja Lisjak 2001, 136).
tovarn ribjih konzerv lahko v Izoli spremljamo
tudi v prostoru, ki ga mnogi obiskovalci dojame- V naslednjih nekaj letih je tovarna dožive-
jo kot devastirane lokacije, saj v priobalnem pasu la velike tržne uspehe in Roullet je leta 1883 z
vidimo propadle tovarniške stavbe ali njihove os- vzpostavitvijo delniške družbe Société Géné-
tanke (ruševine). Spomin se ohranja torej v ob- rale Française de Conserves Alimentairies C.
morski krajini kot tudi v pripovedih Izolanov, ki A. razširil tovarniški kompleks (Tomšič 2002,
pa jih mnogi obiskovalci ne morejo slišati. Pot to- 138).Tovarna je ob vzpostavitvi delniške družbe
varn torej predstavi zgodbo, ki jo je pretekla gos- že obsegala 4,7 ha zemeljske površine ter 22,12
podarska dejavnost ribje predelovalne industrije ha vodnih površin (morska laguna in močvir-
pustila za seboj. Zgodbo, ki se med ljudmi starej- je). Delniška družba je prevzela vodenje tovarne
še generacije še ohranja, se predaja in živi naprej 21. januarja 1883. Ustanovitelj delniške družbe,
ter predstavlja naracije o šestih tovarniških ob- Émille Louis Roullet, pa je tako dobil v last 240
ratih mesta Izole, postavljenih vse od zahodnega delnic po 500 frankov (Volpi Lisjak 2001, 136).
do vzhodnega zaliva mesta.
Tej tovarni so rekli fabrika ‚dei frančezi‘, rekli
1 V projektu so poleg navedene študentke, pedagoških mentoric in so ji tudi fabrika ‚aibani‘. Namreč to je tovar-
strokovnega sodelavca sodelovali tudi Ivana Riganova (marec), UP na, ki je stala v bližini izvira mineralne vode,
FHŠ, študentka kulturnih študijev in antropologije (2. stopnja); termalne vode v predelu ob cerkvici svete-
Katarina Barbara Reberc (april-junij) UL FKKT, študentka kemije, ga Petra, to je na vzhodnem delu izolske-
1. stopnja; Artur Steffe, UP FHŠ, študent dvopredmetnega študija ga, nekdanjega izolskega otoka. In tu so, tu
antropologije in geografije, 1. stopnja; Hana Hanžek-Turnšek, UP je ta Francoz Roullet postavil prvo tovarno.
FAMNIT, študentka biodiverzitete, 1, stopnja; Lan Rak in Katja (Intervju s Srečkom Gombačem, arhiv dru-
Masten, oba UP FTŠ, študenta managementa turističnih podjetij, štva Histrion)
visokošolski program, 1. stopnja, ter Andrej Sitar, UP FHŠ in FTŠ,
študent dediščinskega turizma, 2. stopnja. Pri projektu je za admi-
nistrativno plat izvedbe skrbela sodelavka Karin Bandelj.
