Page 117 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 117
ia universitatiscesov, ki se v otroku dogajajo pri usvajanju mate- mikala od behaviorističnih stališč. Krashen je v
rinščine ali tujega/drugega jezika (Skela in Da- svojo teorijo nadzora (angl. monitor model) vne-
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 117 garin Fojkar 2009). sel veliko sestavin kognitivne teorije učenja. Po-
leg tistega, kar učenec usvoji zavestno, je tudi ve-
Druga polovica 20. stoletja do današnjih dni liko tistega, kar usvoji podzavestno. Kognitivna
V drugi polovici 20. stoletja so se razvile nove teorija je spodbujala k uporabi lastnih prirojenih
znanstvene vede: psihologija, psiholingvistika in zmožnosti. Učenec naj bi jezikovna pravila pred-
sociolingvistika, ki se ukvarjajo tudi s poučeva- vsem iskal, ne pa se jih učil na pamet. Jezikov-
njem jezikov. Leta 1960 je Noam Chomsky pred- no poučevanje naj bi tako vključevalo tudi »re-
lagal stališča nativizma, ki se osredotoča na po- ševanje problemov«, kar je značilnost pristopa,
sameznika in njegove sposobnosti/zmožnosti. ki temelji na lastni dejavnosti (angl. task-based
Prirojeno »napravo za usvajanje jezika« je ime- activities). Načrtovane aktivnosti naj bi učencem
noval LAD (angl. Language Acquisition Devi- omogočile, da sami odkrivajo jezikovna pravila,
ce). Slednjo danes imenujemo univerzalna slov- ki jih nato utrjujejo. Pouk je na podlagi te teori-
nica, ki v otroštvu omogoča procesiranje jezika je osredinjen na otroka (angl. learner-centred in-
in tvorbo lastnih smiselnih sporočil. Teorija na- struction) (Skela in Dragarin Fojkar 2009).
tivizma je v nasprotju s teorijo behavioristov po-
nudila razlago za jezikovno ustvarjalnost otrok Jerome Bruner je pri raziskovanju zgodnjega
pri usvajanju materinščine, zato je bila preneše- učenja jezika ugotovil, da se usvajanje jezika prič-
na tudi na učenje tujega/drugega jezika. Tej teo- ne, ko vstopita odrasel in otrok v medsebojno in-
riji je Dell Hymes dodal vlogo družbenega okolja terakcijo. Sodelovanje med odraslim in otrokom
ter aktivnosti, ki jih mora opraviti učeči in uve- omogoči razvoj jezikovne zmožnosti in vpliva
del koncept sporazumevalne zmožnosti. Vse to na stopnjo in hitrost učenja. Ta omogoča obli-
je vplivalo na glotodidaktiko, ki je pričela opu- kovanje sistema, ki ga je Bruner imenoval LASS
ščati jezikovno analizo in poudarjati rabo jezika. (Language Acquisition Support System). Bruner
(Mezzadri 2015). je menil, da je jezik najpomembnejše orodje za
kognitivno rast. V svoji teoriji je poudarjal vlo-
Komunikacijski pristop spodbuja poučeva- go učitelja, ki podpira učenje in omogoča dose-
nje na podlagi komunikacije, ki se lahko v ra- ganje višjih ravni. Pouk tujih/drugih jezikov je
zredu odvija na številne načine (Richards in želel povezati z otrokovim doživljajskim svetom
Rogers, 1986). Zmožnost uporabe jezika (v ko- (Diadori 2009).
munikacijskem pristopu) je bolj pomembna kot
znanje slovničnih pravil (v slovnično-prevajalni Na poučevanje tujih jezikov so ključno vpli-
metodi) ali ustvarjanje navad (v avdiolingvalni vale hipoteze Stephena D. Krashena, ki je poseb-
metodi) (Cook 1996). Glotodidaktika se je zato no težo pripisal komunikaciji, interakciji med
od leta 1960 do 1980 razvijala v smeri poudarja- učenci ter pristopu, ki temelji na dejavnostih.
nja sporazumevalnih zmožnosti, čemur so veli- Krashen je predlagal pristope učenja tujega/dru-
ko prispevale tudi svetovne politike z dokumen- gega jezika, ki bi bili podobni naravnemu usvaja-
tom SEJO.4 nju materinščine, zato je ta pristop imenoval na-
ravni pristop. Leta 1983 sta ameriška jezikoslovca
Kognitivna teorija je poudarjala miselne Stephen Krashen in Tracy Terrel napisala delo
procese, ki so bili prisotni pri učenju, in se od- The Natural Approach, ki sta ga označila »kot
metodološki pristop s teoretično matrico, ki je
4 Skupni evropski jezikovni okvir podrobno opisuje, česa vse se mo- podobna evropskemu sporazumevalnemu pris-
rajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za topu«5. Krashen in Terrel sta opisala svoj pri-
sporazumevanje in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da stop, pri katerem je »poudarek prvenstveno na
bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni konte-
kst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje rav- 5 »un approccio metodologico a matrice teorica simile a quella
ni jezikovnega znanja, ki omogočajo, da merimo napredek učečih dell‘Approccio Comunicativo europeo« (Mezzadri 2015, 30, (last-
na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi (Barle Lakota ni prevod).
2011).
rinščine ali tujega/drugega jezika (Skela in Da- svojo teorijo nadzora (angl. monitor model) vne-
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 117 garin Fojkar 2009). sel veliko sestavin kognitivne teorije učenja. Po-
leg tistega, kar učenec usvoji zavestno, je tudi ve-
Druga polovica 20. stoletja do današnjih dni liko tistega, kar usvoji podzavestno. Kognitivna
V drugi polovici 20. stoletja so se razvile nove teorija je spodbujala k uporabi lastnih prirojenih
znanstvene vede: psihologija, psiholingvistika in zmožnosti. Učenec naj bi jezikovna pravila pred-
sociolingvistika, ki se ukvarjajo tudi s poučeva- vsem iskal, ne pa se jih učil na pamet. Jezikov-
njem jezikov. Leta 1960 je Noam Chomsky pred- no poučevanje naj bi tako vključevalo tudi »re-
lagal stališča nativizma, ki se osredotoča na po- ševanje problemov«, kar je značilnost pristopa,
sameznika in njegove sposobnosti/zmožnosti. ki temelji na lastni dejavnosti (angl. task-based
Prirojeno »napravo za usvajanje jezika« je ime- activities). Načrtovane aktivnosti naj bi učencem
noval LAD (angl. Language Acquisition Devi- omogočile, da sami odkrivajo jezikovna pravila,
ce). Slednjo danes imenujemo univerzalna slov- ki jih nato utrjujejo. Pouk je na podlagi te teori-
nica, ki v otroštvu omogoča procesiranje jezika je osredinjen na otroka (angl. learner-centred in-
in tvorbo lastnih smiselnih sporočil. Teorija na- struction) (Skela in Dragarin Fojkar 2009).
tivizma je v nasprotju s teorijo behavioristov po-
nudila razlago za jezikovno ustvarjalnost otrok Jerome Bruner je pri raziskovanju zgodnjega
pri usvajanju materinščine, zato je bila preneše- učenja jezika ugotovil, da se usvajanje jezika prič-
na tudi na učenje tujega/drugega jezika. Tej teo- ne, ko vstopita odrasel in otrok v medsebojno in-
riji je Dell Hymes dodal vlogo družbenega okolja terakcijo. Sodelovanje med odraslim in otrokom
ter aktivnosti, ki jih mora opraviti učeči in uve- omogoči razvoj jezikovne zmožnosti in vpliva
del koncept sporazumevalne zmožnosti. Vse to na stopnjo in hitrost učenja. Ta omogoča obli-
je vplivalo na glotodidaktiko, ki je pričela opu- kovanje sistema, ki ga je Bruner imenoval LASS
ščati jezikovno analizo in poudarjati rabo jezika. (Language Acquisition Support System). Bruner
(Mezzadri 2015). je menil, da je jezik najpomembnejše orodje za
kognitivno rast. V svoji teoriji je poudarjal vlo-
Komunikacijski pristop spodbuja poučeva- go učitelja, ki podpira učenje in omogoča dose-
nje na podlagi komunikacije, ki se lahko v ra- ganje višjih ravni. Pouk tujih/drugih jezikov je
zredu odvija na številne načine (Richards in želel povezati z otrokovim doživljajskim svetom
Rogers, 1986). Zmožnost uporabe jezika (v ko- (Diadori 2009).
munikacijskem pristopu) je bolj pomembna kot
znanje slovničnih pravil (v slovnično-prevajalni Na poučevanje tujih jezikov so ključno vpli-
metodi) ali ustvarjanje navad (v avdiolingvalni vale hipoteze Stephena D. Krashena, ki je poseb-
metodi) (Cook 1996). Glotodidaktika se je zato no težo pripisal komunikaciji, interakciji med
od leta 1960 do 1980 razvijala v smeri poudarja- učenci ter pristopu, ki temelji na dejavnostih.
nja sporazumevalnih zmožnosti, čemur so veli- Krashen je predlagal pristope učenja tujega/dru-
ko prispevale tudi svetovne politike z dokumen- gega jezika, ki bi bili podobni naravnemu usvaja-
tom SEJO.4 nju materinščine, zato je ta pristop imenoval na-
ravni pristop. Leta 1983 sta ameriška jezikoslovca
Kognitivna teorija je poudarjala miselne Stephen Krashen in Tracy Terrel napisala delo
procese, ki so bili prisotni pri učenju, in se od- The Natural Approach, ki sta ga označila »kot
metodološki pristop s teoretično matrico, ki je
4 Skupni evropski jezikovni okvir podrobno opisuje, česa vse se mo- podobna evropskemu sporazumevalnemu pris-
rajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za topu«5. Krashen in Terrel sta opisala svoj pri-
sporazumevanje in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da stop, pri katerem je »poudarek prvenstveno na
bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni konte-
kst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje rav- 5 »un approccio metodologico a matrice teorica simile a quella
ni jezikovnega znanja, ki omogočajo, da merimo napredek učečih dell‘Approccio Comunicativo europeo« (Mezzadri 2015, 30, (last-
na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi (Barle Lakota ni prevod).
2011).
