Page 89 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 89
ia universitatisinventarju tržana Vespasiana Brunnerja pa naj- zaradi nepopolnega popisa le-teh v slovenskih
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 89 demo 1 skrinjo in 2 mizi iz orehovega lesa. Mizo inventarjih.
iz orehovega lesa najdemo tudi v inventarju Ju-
rija Škapina iz Tomaja iz leta 1625. V kranjskih Zaključek
inventarjih vrsto lesa težko opredelimo, saj so Različna stopnja natančnosti in popolnosti na-
predmeti zapisani le kot predmeti iz trdega ali vedenih podatkov v obravnavanih inventarjih
mehkega lesa. Edini pravi opis lesa zasledimo v onemogoča celovito rekonstrukcijo življenjske-
inventarju Janeza Krstnika Končarja izleta 1726, ga standarda, potrošniških navad in vsakdanje-
ki je imel v lasti mizo iz češnjevega lesa. Iz dru- ga življenja kmetov tako v evropskem, kot tudi
gih inventarjev pa razberemo, da je 9 skrinj, 27 v slovenskem kontekstu. Nepopolnost pogosto
miz in 5 omar (skupaj 41 predmetov), narejenih izhaja že iz samih primarnih virov, v našem pri-
iz trdega lesa, ter 22 skrinj, 8 omar in 12 miz (sku- meru pa tudi iz načina, kako so različni avtor-
paj 42), iz mehkega lesa. Na podlagi navedb v ji predstavili in uporabili svoje gradivo. Kljub
kraških inventarjih in v članku o Belgiji bi lahko temu lahko iz vsakega obravnavanega območja
postavili domnevo, da so bili predmeti iz mehke- izluščimo posebnosti, ki se nanj nanašajo in so
ga lesa narejeni ali iz smreke ali bora (ki sta edi- s slovenskimi inventarji najbolj primerljive. Ra-
ni omenjeni), trdi les pa naj bi prišel iz oreha, je- zlični načini popisovanja inventarjev dajejo ra-
sena ali hrasta. zlične rezultate, poleg tega pa nam lahko povedo
kateri predmeti so začinili kmečko življenje, kat-
Kljub časovnemu neujemanju belgijskih in eri so ga olajšali in kateri pripovedujejo o statusu
slovenskih inventarjev lahko vidimo neko stop- posameznika. Ugotovili smo, da je bilo z vidi-
njo primerljivosti v materialni kulturi. Tako slo- ka vsakdanjih predmetov življenje povprečne-
venski (ter tržan in obrtnik) kot belgijski kmetje ga kmeta na različnih koncih Evrope in tudi v
so pri kurjavi, kuhanju, shranjevanju in razsvet- Sloveniji dokaj podobno.
ljavi uporabljali podobne predmete. Število teh
predmetov lahko tudi nakazuje, da so v hiši, po- Na primeru čeških in slovenskih inventarjev
leg glavnega prostora, kjer se je nahajalo ognjišče, je mogoče opaziti, da so predmeti češkega in slo-
obstajali še drugi prostori. Kljub temu, da se venskega podeželja precej primerljivi, kar naka-
prostori navajajo le v kraških inventarjih, lahko zuje na podoben življenjski standard. Opazna so
pri vsaj treh kranjskih kmetih (Luka Juraj, Bo- določena odstopanja med češkimi in slovenski-
štjan Erat in Janez Krstnik Končar) domneva- mi inventarji v skupini predmetov kuhinja in go-
mo več prostorov v hiši. Na podlagi luksuznih spodinjski pripomočki (na Slovenskem so pon-
predmetov (usnjenih naslonjačev) lahko pri ne- ve relativno pogoste, medtem ko so na Češkem
katerih kmetih sklepamo tudi vzpon po družbe- redko omenjene) ter odsotnost zibk na češkem
ni lestvici. podeželju. Bistvena razlika v popisu inventarjev
je pri vpisu gotovine, saj je na češkem podeželju
Obravnavani inventarji omogočajo le del- predstavljalo prvo kategorijo zapuščinskega in-
no primerljivost. Primerjava je mogoča le na rav- ventarja, na Slovenskem pa temu ni tako.
ni prisotnosti predmetov v inventarjih, ne pa
tudi njihovem številu. Servais skozi celotno raz- Iz primerjave katalonskih s slovenskimi in-
pravo nikoli ne navede natančnega števila pred- ventarji je mogoče ugotoviti, da v obeh prevla-
metov, temveč omenja le tiste, za katere meni, da dujejo čvrsti in vzdržljivi predmeti, ki so izrazi-
prikazujejo modernizacijo pri belgijskemu kme- to praktični. Očitno je pomanjkanje podatkov
tu. Edini predmet, za katerega je bilo mogoče iz- o ozimnici in hrani v slovenskih inventarjih, v
vesti podrobnejšo primerjavo, je skrinja, za kate- kranjskih inventarjih manjkajo tudi podatki o
ro smo lahko izračunali in primerjali povprečno sredstvih za proizvodnjo in oblačilih, kar je mo-
število v slovenskem in belgijskem gospodinj- goče vsaj deloma pripisati Baševi selekciji obja-
stvu. Podoben izračun se pri loncih ni posrečil vljenih informacij. Iz kranjskih inventarjev kme-
bogast vo in r evščina na slovenskem podeželju v evropski pr imerjalni perspektivi ... 89 demo 1 skrinjo in 2 mizi iz orehovega lesa. Mizo inventarjih.
iz orehovega lesa najdemo tudi v inventarju Ju-
rija Škapina iz Tomaja iz leta 1625. V kranjskih Zaključek
inventarjih vrsto lesa težko opredelimo, saj so Različna stopnja natančnosti in popolnosti na-
predmeti zapisani le kot predmeti iz trdega ali vedenih podatkov v obravnavanih inventarjih
mehkega lesa. Edini pravi opis lesa zasledimo v onemogoča celovito rekonstrukcijo življenjske-
inventarju Janeza Krstnika Končarja izleta 1726, ga standarda, potrošniških navad in vsakdanje-
ki je imel v lasti mizo iz češnjevega lesa. Iz dru- ga življenja kmetov tako v evropskem, kot tudi
gih inventarjev pa razberemo, da je 9 skrinj, 27 v slovenskem kontekstu. Nepopolnost pogosto
miz in 5 omar (skupaj 41 predmetov), narejenih izhaja že iz samih primarnih virov, v našem pri-
iz trdega lesa, ter 22 skrinj, 8 omar in 12 miz (sku- meru pa tudi iz načina, kako so različni avtor-
paj 42), iz mehkega lesa. Na podlagi navedb v ji predstavili in uporabili svoje gradivo. Kljub
kraških inventarjih in v članku o Belgiji bi lahko temu lahko iz vsakega obravnavanega območja
postavili domnevo, da so bili predmeti iz mehke- izluščimo posebnosti, ki se nanj nanašajo in so
ga lesa narejeni ali iz smreke ali bora (ki sta edi- s slovenskimi inventarji najbolj primerljive. Ra-
ni omenjeni), trdi les pa naj bi prišel iz oreha, je- zlični načini popisovanja inventarjev dajejo ra-
sena ali hrasta. zlične rezultate, poleg tega pa nam lahko povedo
kateri predmeti so začinili kmečko življenje, kat-
Kljub časovnemu neujemanju belgijskih in eri so ga olajšali in kateri pripovedujejo o statusu
slovenskih inventarjev lahko vidimo neko stop- posameznika. Ugotovili smo, da je bilo z vidi-
njo primerljivosti v materialni kulturi. Tako slo- ka vsakdanjih predmetov življenje povprečne-
venski (ter tržan in obrtnik) kot belgijski kmetje ga kmeta na različnih koncih Evrope in tudi v
so pri kurjavi, kuhanju, shranjevanju in razsvet- Sloveniji dokaj podobno.
ljavi uporabljali podobne predmete. Število teh
predmetov lahko tudi nakazuje, da so v hiši, po- Na primeru čeških in slovenskih inventarjev
leg glavnega prostora, kjer se je nahajalo ognjišče, je mogoče opaziti, da so predmeti češkega in slo-
obstajali še drugi prostori. Kljub temu, da se venskega podeželja precej primerljivi, kar naka-
prostori navajajo le v kraških inventarjih, lahko zuje na podoben življenjski standard. Opazna so
pri vsaj treh kranjskih kmetih (Luka Juraj, Bo- določena odstopanja med češkimi in slovenski-
štjan Erat in Janez Krstnik Končar) domneva- mi inventarji v skupini predmetov kuhinja in go-
mo več prostorov v hiši. Na podlagi luksuznih spodinjski pripomočki (na Slovenskem so pon-
predmetov (usnjenih naslonjačev) lahko pri ne- ve relativno pogoste, medtem ko so na Češkem
katerih kmetih sklepamo tudi vzpon po družbe- redko omenjene) ter odsotnost zibk na češkem
ni lestvici. podeželju. Bistvena razlika v popisu inventarjev
je pri vpisu gotovine, saj je na češkem podeželju
Obravnavani inventarji omogočajo le del- predstavljalo prvo kategorijo zapuščinskega in-
no primerljivost. Primerjava je mogoča le na rav- ventarja, na Slovenskem pa temu ni tako.
ni prisotnosti predmetov v inventarjih, ne pa
tudi njihovem številu. Servais skozi celotno raz- Iz primerjave katalonskih s slovenskimi in-
pravo nikoli ne navede natančnega števila pred- ventarji je mogoče ugotoviti, da v obeh prevla-
metov, temveč omenja le tiste, za katere meni, da dujejo čvrsti in vzdržljivi predmeti, ki so izrazi-
prikazujejo modernizacijo pri belgijskemu kme- to praktični. Očitno je pomanjkanje podatkov
tu. Edini predmet, za katerega je bilo mogoče iz- o ozimnici in hrani v slovenskih inventarjih, v
vesti podrobnejšo primerjavo, je skrinja, za kate- kranjskih inventarjih manjkajo tudi podatki o
ro smo lahko izračunali in primerjali povprečno sredstvih za proizvodnjo in oblačilih, kar je mo-
število v slovenskem in belgijskem gospodinj- goče vsaj deloma pripisati Baševi selekciji obja-
stvu. Podoben izračun se pri loncih ni posrečil vljenih informacij. Iz kranjskih inventarjev kme-
