Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 149
Dušan voglar
sprevrženemu slavljenju Trubarja. Izhaja iz izkušnje z narodnjaškim
slavljenjem Prešerna ob 100. obletnici njegovega rojstva. V svojem že
omenjenem tržaškem predavanju »Slovensko ljudstvo in slovenska kul-
tura« je med drugim, na podlagi svojega opažanja »silne razdalje med
ljudstvom in narodom« in zato svojega ločevanja kategorij narod (čla-
ni liberalne Narodno napredne stranke, ki so se zrinili v ospredje) in
ljudstvo, povedal, da je bilo odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani
»tako veliko slavlje, kakršnega narod še ni doživel«, da je o Prešernu »ve-
del tisti narod le toliko, da je rad vino pil, da je živel v divjem zakonu in
da je zaljubljene pesmi pel«, da se »toliko slovesnih govorov [...] še ni-
koli ni govorilo, celi potoki najglasnejših fraz so curljali po ulicah in se
stekali v Ljubljanico«, da je »narod bil navdušen in je na veličasten na-
čin dokazal svoje neomajno rodoljubje« in da je bil zato Prešernov praz
nik »semènj motovilastega slavokričanja in bobnastega vseslovanstva,
Prešernovega duha ni bilo«. Ljudstvo je prišlo, kakor je povedal Cankar,
šele popoldne:
Ljudstvo je prišlo pozdravit tistega človeka, ki je pred petdesetimi leti
v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi danes ljudstvo samo –
svetel cilj na gori: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot –«.
(Cankar 1976, 164–65)
Predavatelju najbrž lahko pripišemo, da ni izpustil omembe svobode
in da je poslušalcem zaklical popoln navedek iz Prešernove pesnitve
(»Največ sveta otrokom sliši Slave, / tja bomo našli pot, kjer nje sinovi /
si prosti vol'jo vero in postave.«).
Cankarjeva obravnava sočasnih slovenskih duhovnih razmer, nje-
govo omenjanje in bičanje brezpogumnosti ter breznačelnosti je v du-
najskem predavanju predvsem plod njegove presoje posledic volitev v
deželni zbor Kranjske februarja 1908, ko je katoliška Slovenska ljudska
stranka s 27 člani dobila odločilno večino v 50-članskem zboru. Že pred
volitvami se je v vrstah Rimskokatoliške cerkve in katoliškem stran-
karskem časopisju okrepilo poudarjanje moralne in nazorske superi-
ornosti katolištva nad liberalističnimi ter socialnodemokratskimi ide-
jami, s tega izhodišča pa se je okrepil tudi katoliški ideološki pritisk na
147
sprevrženemu slavljenju Trubarja. Izhaja iz izkušnje z narodnjaškim
slavljenjem Prešerna ob 100. obletnici njegovega rojstva. V svojem že
omenjenem tržaškem predavanju »Slovensko ljudstvo in slovenska kul-
tura« je med drugim, na podlagi svojega opažanja »silne razdalje med
ljudstvom in narodom« in zato svojega ločevanja kategorij narod (čla-
ni liberalne Narodno napredne stranke, ki so se zrinili v ospredje) in
ljudstvo, povedal, da je bilo odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani
»tako veliko slavlje, kakršnega narod še ni doživel«, da je o Prešernu »ve-
del tisti narod le toliko, da je rad vino pil, da je živel v divjem zakonu in
da je zaljubljene pesmi pel«, da se »toliko slovesnih govorov [...] še ni-
koli ni govorilo, celi potoki najglasnejših fraz so curljali po ulicah in se
stekali v Ljubljanico«, da je »narod bil navdušen in je na veličasten na-
čin dokazal svoje neomajno rodoljubje« in da je bil zato Prešernov praz
nik »semènj motovilastega slavokričanja in bobnastega vseslovanstva,
Prešernovega duha ni bilo«. Ljudstvo je prišlo, kakor je povedal Cankar,
šele popoldne:
Ljudstvo je prišlo pozdravit tistega človeka, ki je pred petdesetimi leti
v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi danes ljudstvo samo –
svetel cilj na gori: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot –«.
(Cankar 1976, 164–65)
Predavatelju najbrž lahko pripišemo, da ni izpustil omembe svobode
in da je poslušalcem zaklical popoln navedek iz Prešernove pesnitve
(»Največ sveta otrokom sliši Slave, / tja bomo našli pot, kjer nje sinovi /
si prosti vol'jo vero in postave.«).
Cankarjeva obravnava sočasnih slovenskih duhovnih razmer, nje-
govo omenjanje in bičanje brezpogumnosti ter breznačelnosti je v du-
najskem predavanju predvsem plod njegove presoje posledic volitev v
deželni zbor Kranjske februarja 1908, ko je katoliška Slovenska ljudska
stranka s 27 člani dobila odločilno večino v 50-članskem zboru. Že pred
volitvami se je v vrstah Rimskokatoliške cerkve in katoliškem stran-
karskem časopisju okrepilo poudarjanje moralne in nazorske superi-
ornosti katolištva nad liberalističnimi ter socialnodemokratskimi ide-
jami, s tega izhodišča pa se je okrepil tudi katoliški ideološki pritisk na
147
