Page 148 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 148
bilo je povedano
kor malopomemben korak iz ene cerkve v drugo, iz enega duševnega su-
ženjstva v drugo. V tem kakor v vseh znamenitih kulturnih bojih si je dalo
duška mogočno, v masi ljudstva dremajoče hrepenenje po svobodi. Ver-
ski reformatorji so bili buditelji tega hrepenenja po svobodi, so bili njegovi
voditelji proti cilju. V tem boju proti tradiciji suženjstva so se prvi poslu-
žili orožja literature in so tako napisali prvi dokument kulture slovenske:
prvi dokument hrepenenja po svobodi, po višjem duševnem in telesnem
blagostanju. –
In ker so to storili, jih je doletela usoda velike večine kulturnih delav-
cev: izgnani iz domovine so poginili v temi, njih delo pa je uničila rim-
ska cerkev z ognjem in mečem ... Slovenski narod se je pogreznil v hujše
tlačanstvo, upognil je hrbet pod težkim jarmom ... (Cankar 1976, 166–67)
Za razumevanje Cankarjevega poudarjanja svobode kaže upošteva-
ti njegovo povezovanje kulturnega boja z bojem za socialno in politič-
no osvobojenje, »zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča
kulturna svoboda«, kakor je pribil v sklepnem odstavku drugega dela
predavanja, tj. 25. aprila (183).
Ob tokratni objavi vsega Cankarjevega dunajskega predavanja in od-
lomkov iz tržaškega predavanja ter pripadajočih podatkih v podčrtnih
opombah želim, opirajoč se predvsem na svoje nekdanje pisanje v prvem
zvezku naše revije o teh predavanjih (Voglar 2005), opozoriti še na ne-
kaj značilnosti.
Na Dunaju je Cankar predaval slovenskim študentom, najbrž pa so
na prireditev prišli tudi nekateri tamkajšnji slovenski izobraženci. Zato
je v predavanju poudaril vlogo mladine in na koncu recitiral Pesem mla-
dine. Poleg Cankarja sta predavala še Emil Jenko in slavist Ivan Prijatelj;
slovenski časniki so z zanimanjem poročali o dunajskem Trubarjevem
večeru (Voglar 1976, 356–57). Na predavanje v Trstu je prišlo, kakor je
pisalo v časniku, najmanj 300 delavcev in izobražencev; Delavski list
in Rdeči prapor sta poročala o burnem sprejemu predavatelja (Voglar
1976, 358–59).
V dunajskem predavanju se Cankar posveča, najverjetneje zaradi
uskladitve z vsebino Prijateljevega predavanja, predvsem sočasnim na-
zorskim razmeram na Slovenskem in pričakovanemu popačenemu, celo
146
kor malopomemben korak iz ene cerkve v drugo, iz enega duševnega su-
ženjstva v drugo. V tem kakor v vseh znamenitih kulturnih bojih si je dalo
duška mogočno, v masi ljudstva dremajoče hrepenenje po svobodi. Ver-
ski reformatorji so bili buditelji tega hrepenenja po svobodi, so bili njegovi
voditelji proti cilju. V tem boju proti tradiciji suženjstva so se prvi poslu-
žili orožja literature in so tako napisali prvi dokument kulture slovenske:
prvi dokument hrepenenja po svobodi, po višjem duševnem in telesnem
blagostanju. –
In ker so to storili, jih je doletela usoda velike večine kulturnih delav-
cev: izgnani iz domovine so poginili v temi, njih delo pa je uničila rim-
ska cerkev z ognjem in mečem ... Slovenski narod se je pogreznil v hujše
tlačanstvo, upognil je hrbet pod težkim jarmom ... (Cankar 1976, 166–67)
Za razumevanje Cankarjevega poudarjanja svobode kaže upošteva-
ti njegovo povezovanje kulturnega boja z bojem za socialno in politič-
no osvobojenje, »zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča
kulturna svoboda«, kakor je pribil v sklepnem odstavku drugega dela
predavanja, tj. 25. aprila (183).
Ob tokratni objavi vsega Cankarjevega dunajskega predavanja in od-
lomkov iz tržaškega predavanja ter pripadajočih podatkih v podčrtnih
opombah želim, opirajoč se predvsem na svoje nekdanje pisanje v prvem
zvezku naše revije o teh predavanjih (Voglar 2005), opozoriti še na ne-
kaj značilnosti.
Na Dunaju je Cankar predaval slovenskim študentom, najbrž pa so
na prireditev prišli tudi nekateri tamkajšnji slovenski izobraženci. Zato
je v predavanju poudaril vlogo mladine in na koncu recitiral Pesem mla-
dine. Poleg Cankarja sta predavala še Emil Jenko in slavist Ivan Prijatelj;
slovenski časniki so z zanimanjem poročali o dunajskem Trubarjevem
večeru (Voglar 1976, 356–57). Na predavanje v Trstu je prišlo, kakor je
pisalo v časniku, najmanj 300 delavcev in izobražencev; Delavski list
in Rdeči prapor sta poročala o burnem sprejemu predavatelja (Voglar
1976, 358–59).
V dunajskem predavanju se Cankar posveča, najverjetneje zaradi
uskladitve z vsebino Prijateljevega predavanja, predvsem sočasnim na-
zorskim razmeram na Slovenskem in pričakovanemu popačenemu, celo
146
