Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 17
marko kerševan
za posvetno prizadevanje in dejavnost. Charles Taylor, vplivni katoli-
ški raziskovalec moderne družbe in krščanske vernosti v njej, je to ta-
kole izrazil:
Polnost krščanske eksistence je zdaj v normalnem življenju, v pokli-
cu, v zakonu in družini [...] ves moderni razvoj pritrditve normalnemu
življenju v vseh njegovih odtenkih je po mojem prepričanju vsebovan v
duhovnosti reformatorjev; to velja tako za pozitivno vrednotenje produk-
cije in reprodukcije kot za nasprotovanje hierarhiji, zakramentalni avtori-
teti in višjim poklicem. (Taylor 2002, 253)
Učinkovitost, storilnost ni več vprašanje religioznega delovanja,5 am-
pak zgolj posvetne, v svet usmerjene dejavnosti. Še več, lahko bi rekli,
da je bil verni človek, ki je bil osvobojen religiozne skrbi za onstranstvo,
zdaj zato na religiozen način zavezan k skrbni, učinkoviti tostranski,
posvetni dejavnosti, v prvi vrsti svoji delovni in poklicni dejavnosti.
Ob vseh drugih razlogih za prizadevno in uspešno delo je zdaj namreč
postala tudi prostor in čas za izražanje hvaležnosti Bogu za zastonjsko
pridobljeno milost odrešenja:6 z dobrim delom v končnem svetu človek
hvaležno odgovarja na neskončno Božjo dobroto v zadevah neskončno
sti. Z dobrim delom v obeh pomenih: dobrim, ker je dobro opravljeno,
v skladu s človekovimi notranjimi zmožnostmi in zunanjimi možnost-
mi ter dobrim v tem smislu, da je dobro za ljudi in njihovo dobro. Pri
reformatorjih lahko beremo, kako je najvišja božja služba po eni strani
5 Schilling govori o »obratu od srednjeveške storilnostne religioznosti [Leistungs
frömmigkeit] k evangeljski religiji milosti [Gnadenfrömmigkeit] na temelju nače-
la sola gratia, ki je odprl pot novodobni poklicni etiki in usmeril kristjana na nje-
mu primerno delovanje v svetu [...] Vera brez učinkovanja v svetu je bila prav tako
grešna in oddaljena od Boga kot delovanje v svetu brez vere. Na tej osnovi je po
stala in ostala religija skozi več stoletij dejavna sila novega veka – kulturno, druž-
beno in politično.« (Schilling 2016, 642–43)
6 Posebej jasen je o tej zvezi Heidelberški katekizem, najvplivnejši katekizem refor-
mirane/kalvinske usmeritve. Sestoji iz treh delov: O človeški bedi, O odrešenju
človeka, O hvaležnosti. Ljudje naj bi delali dobra dela (vpr. 32), da bi bili Bogu hva-
ležni za njegova dobra dela (odrešenja).
15
za posvetno prizadevanje in dejavnost. Charles Taylor, vplivni katoli-
ški raziskovalec moderne družbe in krščanske vernosti v njej, je to ta-
kole izrazil:
Polnost krščanske eksistence je zdaj v normalnem življenju, v pokli-
cu, v zakonu in družini [...] ves moderni razvoj pritrditve normalnemu
življenju v vseh njegovih odtenkih je po mojem prepričanju vsebovan v
duhovnosti reformatorjev; to velja tako za pozitivno vrednotenje produk-
cije in reprodukcije kot za nasprotovanje hierarhiji, zakramentalni avtori-
teti in višjim poklicem. (Taylor 2002, 253)
Učinkovitost, storilnost ni več vprašanje religioznega delovanja,5 am-
pak zgolj posvetne, v svet usmerjene dejavnosti. Še več, lahko bi rekli,
da je bil verni človek, ki je bil osvobojen religiozne skrbi za onstranstvo,
zdaj zato na religiozen način zavezan k skrbni, učinkoviti tostranski,
posvetni dejavnosti, v prvi vrsti svoji delovni in poklicni dejavnosti.
Ob vseh drugih razlogih za prizadevno in uspešno delo je zdaj namreč
postala tudi prostor in čas za izražanje hvaležnosti Bogu za zastonjsko
pridobljeno milost odrešenja:6 z dobrim delom v končnem svetu človek
hvaležno odgovarja na neskončno Božjo dobroto v zadevah neskončno
sti. Z dobrim delom v obeh pomenih: dobrim, ker je dobro opravljeno,
v skladu s človekovimi notranjimi zmožnostmi in zunanjimi možnost-
mi ter dobrim v tem smislu, da je dobro za ljudi in njihovo dobro. Pri
reformatorjih lahko beremo, kako je najvišja božja služba po eni strani
5 Schilling govori o »obratu od srednjeveške storilnostne religioznosti [Leistungs
frömmigkeit] k evangeljski religiji milosti [Gnadenfrömmigkeit] na temelju nače-
la sola gratia, ki je odprl pot novodobni poklicni etiki in usmeril kristjana na nje-
mu primerno delovanje v svetu [...] Vera brez učinkovanja v svetu je bila prav tako
grešna in oddaljena od Boga kot delovanje v svetu brez vere. Na tej osnovi je po
stala in ostala religija skozi več stoletij dejavna sila novega veka – kulturno, druž-
beno in politično.« (Schilling 2016, 642–43)
6 Posebej jasen je o tej zvezi Heidelberški katekizem, najvplivnejši katekizem refor-
mirane/kalvinske usmeritve. Sestoji iz treh delov: O človeški bedi, O odrešenju
človeka, O hvaležnosti. Ljudje naj bi delali dobra dela (vpr. 32), da bi bili Bogu hva-
ležni za njegova dobra dela (odrešenja).
15
