Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 22
razprave, študije
čemo: »plakativen«, za te razprave in raziskave je naslov knjige Norberta
Eliasa (najbolj znanega po delu O procesu civiliziranja) – Družba indi-
viduov (Elias 1987). Njegov prvi spis s tem naslovom je izšel že leta 1939.
Na svojevrsten paradoks/obrat (ki pa ne zanika, ampak potrjuje dose-
danji razvoj) opozarja Peter Sloterdijk. Moderni (»ameriški/amerika-
nizirani«) posameznik, ki ga je reformatorska vera (in razsvetljenstvo)
navedla in navadila na self-reliance pri prizadevanju za tostransko, po
svetno uspešnost/storilnost, je začel vero samo doživljati in eksperimen-
talno preizkušati/izbirati kot sredstvo pri doseganju te uspešnosti; v veri
išče »notranjo« energijo in samozavest pri vztrajanju in prizadevanju
– tista, ki je v tem učinkovita, je tudi resnična (Sloterdijk 1997, 27–29).
Vera je navsezadnje vera v vero v uspeh. Sloterdijk o tem piše v predgo-
voru k nemški izdaji znanega dela Williama Jamesa o raznolikosti re-
ligioznega izkustva, ki opisuje tudi tak pragmatizem ameriške »posve-
tovljene« religioznosti (32).
Skozi različne teorije (in mimo njih) lahko rečemo, da živimo danes
v svetu in družbi (institucionaliziranega in/ali doživljenega) individu-
alizma, v kateri se poudarja posameznika, njegove pravice in njegovo
svobodo; v svetu, ki je ves usmerjen v (kapitalistično, tržno, tekmoval-
no) storilnost v produkciji in potrošnji; v svetu in družbi, v kateri se vse
človeške zadeve in ustanove obravnavajo ter urejajo sekularno, »kot da
boga ne bi bilo«. Individualizem, storilnost, sekularnost so med ključni-
mi stvarnostmi in vrednotami sodobne družbe. Ne glede na klasične in
novejše raziskave in razprave o teži in primarnosti/sekundarnosti ver-
skih, kulturnih, političnih, ekonomskih dejavnikov in kontekstov lah-
ko rečemo, da niso nastale brez reformatorskih spoznanj in spodbud,
no prevedenem) delu Lastni Bog (2009, 103–38, 148–80). V slovenščini je dostop
no Luckmanovo delo Nevidna religija z njegovo razpravo o »avtonomnem posa-
mezniku« modernih družb (in mitu o njem) (Luckmann 1997); Niklas Luhmann,
vrhunski mojster sistemske teorije, se ob sistemski analizi modernih družb pose-
bej ustavi ob vprašanju »izdiferenciranja« sfere (posameznikove) intimnosti v teh
družbah (Luhmann 1991). Sam sem o (samo)razumevanju posameznika, o »hu-
manistični ideologiji« in/kot »problemu religije v sodobni družbi« pisal v knjigi
Religija kot dužbeni pojav (1975, 176–208) in še prej (glej Kerševan 1980, 214–26;
tudi Kerševan 2011, 67–108).
20
čemo: »plakativen«, za te razprave in raziskave je naslov knjige Norberta
Eliasa (najbolj znanega po delu O procesu civiliziranja) – Družba indi-
viduov (Elias 1987). Njegov prvi spis s tem naslovom je izšel že leta 1939.
Na svojevrsten paradoks/obrat (ki pa ne zanika, ampak potrjuje dose-
danji razvoj) opozarja Peter Sloterdijk. Moderni (»ameriški/amerika-
nizirani«) posameznik, ki ga je reformatorska vera (in razsvetljenstvo)
navedla in navadila na self-reliance pri prizadevanju za tostransko, po
svetno uspešnost/storilnost, je začel vero samo doživljati in eksperimen-
talno preizkušati/izbirati kot sredstvo pri doseganju te uspešnosti; v veri
išče »notranjo« energijo in samozavest pri vztrajanju in prizadevanju
– tista, ki je v tem učinkovita, je tudi resnična (Sloterdijk 1997, 27–29).
Vera je navsezadnje vera v vero v uspeh. Sloterdijk o tem piše v predgo-
voru k nemški izdaji znanega dela Williama Jamesa o raznolikosti re-
ligioznega izkustva, ki opisuje tudi tak pragmatizem ameriške »posve-
tovljene« religioznosti (32).
Skozi različne teorije (in mimo njih) lahko rečemo, da živimo danes
v svetu in družbi (institucionaliziranega in/ali doživljenega) individu-
alizma, v kateri se poudarja posameznika, njegove pravice in njegovo
svobodo; v svetu, ki je ves usmerjen v (kapitalistično, tržno, tekmoval-
no) storilnost v produkciji in potrošnji; v svetu in družbi, v kateri se vse
človeške zadeve in ustanove obravnavajo ter urejajo sekularno, »kot da
boga ne bi bilo«. Individualizem, storilnost, sekularnost so med ključni-
mi stvarnostmi in vrednotami sodobne družbe. Ne glede na klasične in
novejše raziskave in razprave o teži in primarnosti/sekundarnosti ver-
skih, kulturnih, političnih, ekonomskih dejavnikov in kontekstov lah-
ko rečemo, da niso nastale brez reformatorskih spoznanj in spodbud,
no prevedenem) delu Lastni Bog (2009, 103–38, 148–80). V slovenščini je dostop
no Luckmanovo delo Nevidna religija z njegovo razpravo o »avtonomnem posa-
mezniku« modernih družb (in mitu o njem) (Luckmann 1997); Niklas Luhmann,
vrhunski mojster sistemske teorije, se ob sistemski analizi modernih družb pose-
bej ustavi ob vprašanju »izdiferenciranja« sfere (posameznikove) intimnosti v teh
družbah (Luhmann 1991). Sam sem o (samo)razumevanju posameznika, o »hu-
manistični ideologiji« in/kot »problemu religije v sodobni družbi« pisal v knjigi
Religija kot dužbeni pojav (1975, 176–208) in še prej (glej Kerševan 1980, 214–26;
tudi Kerševan 2011, 67–108).
20
