Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 103
jonatan Vinkler
najti župnika, naj en župnik upravlja šest far, lahko tudi več ali manj, koli-
kor se le lahko organizira, za vsako faro naj ima seznam vernikov, ti pa naj
hodijo v cerkev in na pridigo ter naj se od teh duhovnikov učijo vere. (Mol-
nár, Rejchrtová in Rejchrt 1977, 139–40)
Z omenjenim mandatom je bila češkobratski cerkvi prepoveda-
na vsa dejavnost: bratje so bili prisiljeni v konverzijo v utrakvistično
cerkev ali pa sta jim grozila sodni pregon in dolgoletna ječa. Eden od
Ferdinandovih ukrepov je bilo tudi zaprtje Jana Avguste aprila 1548, ki je
bil nato na Praškem gradu mučen, da bi razkril svojo domnevno udelež-
bo v zaroti s saškim volilnim knezom Johannom Friedrichom I. (1503–
1554) proti kralju Ferdinandu. Obtožba je temeljila na Avgustovih stikih
z Wittenbergom (Avgusta je bil poleg ostalega prevajalec Luthrovega spi-
sa Wider Hans Worst (1541) v češčino), toda tudi pod silo torture Avgusta
ni priznal ničesar. Ker se ni hotel odreči lastne veroizpovedi in pristo-
piti k utrakvistom, je bil nato škof-sodnik čeških bratov za 16 let vržen
v ostro ječo na kraljevskem gradu Křivoklát. Toda češki plemiči, npr.
Jaroslav s Pernštejna, si niso želeli nakopati odkritega spora z lastnim
kraljem in zato izvajanju Svetojakobskega mandata niso nasprotovali.
Tako so se pod udarom znašle tudi češkobratske gmajne na Vzhodnem
Češkem – Kunvald, Žamberk, Rychnov idr. Ker pa se češki bratje niso
želeli odpovedati lastni veri, so bili leta 1548 iz čeških mest, ki so po
šmalkaldski vojni pripadla češkemu kralju Ferdinandu, izgnani, in sicer
z ukazom, da morajo zapustiti češke dežele. Tako se je osemsto čeških
bratov izselilo v Vzhodno Prusijo. Tam jih je kot koloniste sprejel pruski
vojvoda Albrecht (1490–1568),6 ki pa jim je za naselitev postavil pogoj,
kot so ga formulirali evangeličanski teologi in pridigarji: češki bratje so
se morali priključiti deželni evangeličanski cerkvi. To jim je praktično
onemogočalo ustanavljati lastne češkobratske gmajne. Na pomoč jim je
priskočil znameniti Luthrov »učenec«, evangeličanski teolog, pridigar,
pesnik7 in škof Pavel Speratus (1484–1551). Ta je češke brate in njihovo
6 Vojvoda Albrecht je tisk hrvaških knjig v Bibličnem zavodu v Urachu podprl s 100
renskimi goldinarji (Trubar 2015, 115–21).
7 Speratus je znan po sodelovanju z Martinom Luthrom pri sestavljanju prve lute-
ranske pesmarice, Achtliederbuch (1524). Ta je obsegala osem pesmi: štiri so bile
101
najti župnika, naj en župnik upravlja šest far, lahko tudi več ali manj, koli-
kor se le lahko organizira, za vsako faro naj ima seznam vernikov, ti pa naj
hodijo v cerkev in na pridigo ter naj se od teh duhovnikov učijo vere. (Mol-
nár, Rejchrtová in Rejchrt 1977, 139–40)
Z omenjenim mandatom je bila češkobratski cerkvi prepoveda-
na vsa dejavnost: bratje so bili prisiljeni v konverzijo v utrakvistično
cerkev ali pa sta jim grozila sodni pregon in dolgoletna ječa. Eden od
Ferdinandovih ukrepov je bilo tudi zaprtje Jana Avguste aprila 1548, ki je
bil nato na Praškem gradu mučen, da bi razkril svojo domnevno udelež-
bo v zaroti s saškim volilnim knezom Johannom Friedrichom I. (1503–
1554) proti kralju Ferdinandu. Obtožba je temeljila na Avgustovih stikih
z Wittenbergom (Avgusta je bil poleg ostalega prevajalec Luthrovega spi-
sa Wider Hans Worst (1541) v češčino), toda tudi pod silo torture Avgusta
ni priznal ničesar. Ker se ni hotel odreči lastne veroizpovedi in pristo-
piti k utrakvistom, je bil nato škof-sodnik čeških bratov za 16 let vržen
v ostro ječo na kraljevskem gradu Křivoklát. Toda češki plemiči, npr.
Jaroslav s Pernštejna, si niso želeli nakopati odkritega spora z lastnim
kraljem in zato izvajanju Svetojakobskega mandata niso nasprotovali.
Tako so se pod udarom znašle tudi češkobratske gmajne na Vzhodnem
Češkem – Kunvald, Žamberk, Rychnov idr. Ker pa se češki bratje niso
želeli odpovedati lastni veri, so bili leta 1548 iz čeških mest, ki so po
šmalkaldski vojni pripadla češkemu kralju Ferdinandu, izgnani, in sicer
z ukazom, da morajo zapustiti češke dežele. Tako se je osemsto čeških
bratov izselilo v Vzhodno Prusijo. Tam jih je kot koloniste sprejel pruski
vojvoda Albrecht (1490–1568),6 ki pa jim je za naselitev postavil pogoj,
kot so ga formulirali evangeličanski teologi in pridigarji: češki bratje so
se morali priključiti deželni evangeličanski cerkvi. To jim je praktično
onemogočalo ustanavljati lastne češkobratske gmajne. Na pomoč jim je
priskočil znameniti Luthrov »učenec«, evangeličanski teolog, pridigar,
pesnik7 in škof Pavel Speratus (1484–1551). Ta je češke brate in njihovo
6 Vojvoda Albrecht je tisk hrvaških knjig v Bibličnem zavodu v Urachu podprl s 100
renskimi goldinarji (Trubar 2015, 115–21).
7 Speratus je znan po sodelovanju z Martinom Luthrom pri sestavljanju prve lute-
ranske pesmarice, Achtliederbuch (1524). Ta je obsegala osem pesmi: štiri so bile
101
