Page 105 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 105
jonatan Vinkler
Zwinglija, Melanchthona, Bucerja, Jonasa, Brenza, Hodia in Štefana
Agricole je bil prisoten na marburškem kolokviju (1529), bil je zraven
ob predložitvi augsburške veroizpovedi Karlu V. na državnem zboru v
Augsburgu (1530) in ob podpisu šmalkaldskih artikulov (1531). Po augs
burškem interimu (1548) je moral iz Nürnberga v Wrocław in nato v
Königsberg (1549), kjer je postal profesor na novoustanovljeni univer-
zi. Spor med njim in ostalimi nemškimi teologi se je končal po smrti
Osiandra in njegovega plemiškega zaščitnika, vojvode Albrechta (1568),
češki bratje pa so bili vanj vpleteni na Osiandrovi strani, in to zavoljo
lastnega izvirnega teološkega pogleda, ki temelj opravičenja posamič-
nika ni videl vedno in samo v zgolj veri kristjana. Po Albrechtovi smrti
in prevladi filipizma so postali v Vzhodni Prusiji nezaželeni, zato so se
odselili na Poljsko. (Říčan 1956, 41)
Na začetku petdesetih let 16. stoletja se je vojaško-politična situacija
v nemškemu delu Reicha podobno kot po prvi šmalkaldski vojni prezr-
calila v češke dežele. Ko so po letu 1552 v drugi šmalkaldski vojni nem-
ški reformirani stanovi osvojili politično in vojaško pobudo nad cesar-
jem Karlom V., so tudi češki plemiči vneteje stopili v obrambo verskih
pravic čeških bratov. Že pred tem, 1550., je moravski hejtman Václav z
Ludenic, nekdanji češki brat, z odločnim nastopom na moravskem de-
želnem zboru v Brnu preprečil Ferdinandovo omejevanje verske svobo-
de, kot se je dotlej na Moravskem že ukoreninila v vsakdanjem verskem
življenju. V Brandýsu nad Labem pa je baron Arnošt Krajíř najel italijan-
skega arhitekta Mattea Borgorellija (1510–1572), ki je v letih 1541–1542 za
češke brate načrtoval in zgradil »veliki zbor«, novo cerkev Spreobrnitve
sv. Pavla (kostel Obrácení sv. Pavla). Ta je postal v pobelogorskem ob-
dobju rimskokatoliška cerkev in je bil predelan skladno s predvladujo-
čim srednjeevropskim katoliškim likovnim barokom (zvonik je bil do-
zidan 1753), toda izvirno je bil največja cerkev čeških bratov v čeških
deželah in prva renesančna samostojno stoječa cerkev v Srednji Evropi.
Odprt je bil za veliko noč 1554. Toda češki bratje so imeli kljub temu ve-
liko zadrego. Njihov poglavitni duhovnik, škof-sodnik Jan Avgusta je bil
v ječi na Křivoklátu, poleg tega se je raznesla govorica, da ga je kraljevska
103
Zwinglija, Melanchthona, Bucerja, Jonasa, Brenza, Hodia in Štefana
Agricole je bil prisoten na marburškem kolokviju (1529), bil je zraven
ob predložitvi augsburške veroizpovedi Karlu V. na državnem zboru v
Augsburgu (1530) in ob podpisu šmalkaldskih artikulov (1531). Po augs
burškem interimu (1548) je moral iz Nürnberga v Wrocław in nato v
Königsberg (1549), kjer je postal profesor na novoustanovljeni univer-
zi. Spor med njim in ostalimi nemškimi teologi se je končal po smrti
Osiandra in njegovega plemiškega zaščitnika, vojvode Albrechta (1568),
češki bratje pa so bili vanj vpleteni na Osiandrovi strani, in to zavoljo
lastnega izvirnega teološkega pogleda, ki temelj opravičenja posamič-
nika ni videl vedno in samo v zgolj veri kristjana. Po Albrechtovi smrti
in prevladi filipizma so postali v Vzhodni Prusiji nezaželeni, zato so se
odselili na Poljsko. (Říčan 1956, 41)
Na začetku petdesetih let 16. stoletja se je vojaško-politična situacija
v nemškemu delu Reicha podobno kot po prvi šmalkaldski vojni prezr-
calila v češke dežele. Ko so po letu 1552 v drugi šmalkaldski vojni nem-
ški reformirani stanovi osvojili politično in vojaško pobudo nad cesar-
jem Karlom V., so tudi češki plemiči vneteje stopili v obrambo verskih
pravic čeških bratov. Že pred tem, 1550., je moravski hejtman Václav z
Ludenic, nekdanji češki brat, z odločnim nastopom na moravskem de-
želnem zboru v Brnu preprečil Ferdinandovo omejevanje verske svobo-
de, kot se je dotlej na Moravskem že ukoreninila v vsakdanjem verskem
življenju. V Brandýsu nad Labem pa je baron Arnošt Krajíř najel italijan-
skega arhitekta Mattea Borgorellija (1510–1572), ki je v letih 1541–1542 za
češke brate načrtoval in zgradil »veliki zbor«, novo cerkev Spreobrnitve
sv. Pavla (kostel Obrácení sv. Pavla). Ta je postal v pobelogorskem ob-
dobju rimskokatoliška cerkev in je bil predelan skladno s predvladujo-
čim srednjeevropskim katoliškim likovnim barokom (zvonik je bil do-
zidan 1753), toda izvirno je bil največja cerkev čeških bratov v čeških
deželah in prva renesančna samostojno stoječa cerkev v Srednji Evropi.
Odprt je bil za veliko noč 1554. Toda češki bratje so imeli kljub temu ve-
liko zadrego. Njihov poglavitni duhovnik, škof-sodnik Jan Avgusta je bil
v ječi na Křivoklátu, poleg tega se je raznesla govorica, da ga je kraljevska
103
