Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 101
jonatan Vinkler
šne verske svobode v Češkem kraljestvu, ki se 9. julija 1609 realizira v
Majestátu Rudolfa II.
Ferdinandu so pri prizadevanju izkoreniniti vse versko življenje v
Češkem kraljestvu, ki ni bilo rimske cerkve, priskočile na pomoč raz-
mere v Reichu. Češkobratski plemiči so se namreč udeležili prve šmal-
kaldske vojne (1546–1547), v kateri se je Ferdinandov brat, cesar Karel V.
spoprijel z nemškimi evangeličanskimi knezi in mesti, češki bratje pa
so se konflikta udeležili – na evangeličanski strani. Cesarjeva zmaga v
Nemčiji je dala tudi njegovemu bratu na Češkem priložnost udariti zo-
per reformirane stanove, proti katerim je posegel z nekaj usmrtitvami,
z odvzetjem posameznih mestnih privilegijev ter z zaplembami plemi-
ških posesti. Vse to bi moglo biti za igro češkobratskega plemstva na
evangeličanski politični strani reichovske šahovnice dovolj resno opo-
zorilo; v prvi šmalkaldski vojni so bili tako na Češkem kot Nemškem
in takisto na katoliški kot evangeličanski strani prepleteni politični ter
verski interesi vseh strani. Enako je bilo pred letom 1618. V letih pred
izbruhom 30-letne vojne se je vse bolj kazalo, da topogledni spomin če-
škobratskega plemstva ni bil posebej dolgega trajanja, čeprav se je cer-
kev zavoljo sodelovanja v evangeličanski vojni proti cesarju v številnih
mestih znašla neposredno po kraljevim pritiskom (Litomyšl, Brandýs
nad Labem, Turnov). Še več: Ferdinand je nameraval češkobratsko ple-
miško podporo nemškim evangeličanom in Karlovo zmago nad njimi
kapitalizirati tako, da bi češke brate na Češkem povsem zatrl. Zato se
je spravil nad samo vodstvo cerkve in v letih 1547 in 1548 sprejel šte-
vilne ukrepe, ki naj bi češke brate na Češkem (ne na Moravskem, kaj-
ti moravski reformirani stanovi se prve šmalkaldske vojne niso udele-
žili) iz organizirane, delujoče cerkve raztolkli v množico preplašenih
vernikov, te pa razgnali širom po svetu in tako končali delovanje v nje-
govem kraljestvu.
Najpomembnejši politični in upravni ukrep je bila ponovna oživitev
Svetojakobskega mandata, ki ga je kralj Vladislav Jagelonski zoper če-
ške brate izdal 10. avgusta 1508 na podlagi razglasitve na svetojakobskem
deželnem zboru v Pragi 25. julija istega leta. Mandat je imel sedem točk:
99
šne verske svobode v Češkem kraljestvu, ki se 9. julija 1609 realizira v
Majestátu Rudolfa II.
Ferdinandu so pri prizadevanju izkoreniniti vse versko življenje v
Češkem kraljestvu, ki ni bilo rimske cerkve, priskočile na pomoč raz-
mere v Reichu. Češkobratski plemiči so se namreč udeležili prve šmal-
kaldske vojne (1546–1547), v kateri se je Ferdinandov brat, cesar Karel V.
spoprijel z nemškimi evangeličanskimi knezi in mesti, češki bratje pa
so se konflikta udeležili – na evangeličanski strani. Cesarjeva zmaga v
Nemčiji je dala tudi njegovemu bratu na Češkem priložnost udariti zo-
per reformirane stanove, proti katerim je posegel z nekaj usmrtitvami,
z odvzetjem posameznih mestnih privilegijev ter z zaplembami plemi-
ških posesti. Vse to bi moglo biti za igro češkobratskega plemstva na
evangeličanski politični strani reichovske šahovnice dovolj resno opo-
zorilo; v prvi šmalkaldski vojni so bili tako na Češkem kot Nemškem
in takisto na katoliški kot evangeličanski strani prepleteni politični ter
verski interesi vseh strani. Enako je bilo pred letom 1618. V letih pred
izbruhom 30-letne vojne se je vse bolj kazalo, da topogledni spomin če-
škobratskega plemstva ni bil posebej dolgega trajanja, čeprav se je cer-
kev zavoljo sodelovanja v evangeličanski vojni proti cesarju v številnih
mestih znašla neposredno po kraljevim pritiskom (Litomyšl, Brandýs
nad Labem, Turnov). Še več: Ferdinand je nameraval češkobratsko ple-
miško podporo nemškim evangeličanom in Karlovo zmago nad njimi
kapitalizirati tako, da bi češke brate na Češkem povsem zatrl. Zato se
je spravil nad samo vodstvo cerkve in v letih 1547 in 1548 sprejel šte-
vilne ukrepe, ki naj bi češke brate na Češkem (ne na Moravskem, kaj-
ti moravski reformirani stanovi se prve šmalkaldske vojne niso udele-
žili) iz organizirane, delujoče cerkve raztolkli v množico preplašenih
vernikov, te pa razgnali širom po svetu in tako končali delovanje v nje-
govem kraljestvu.
Najpomembnejši politični in upravni ukrep je bila ponovna oživitev
Svetojakobskega mandata, ki ga je kralj Vladislav Jagelonski zoper če-
ške brate izdal 10. avgusta 1508 na podlagi razglasitve na svetojakobskem
deželnem zboru v Pragi 25. julija istega leta. Mandat je imel sedem točk:
99
