Page 98 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 98
razprave, študije
teža njegove besede zastran »Turkov« znatna, zastran »turškega vpraša-
nja« pa je zavzel nekoliko drugačno stališče, kot ga je predvsem v spisu
Vom Kriege wider die Türken (1529) artikuliral Luther. Dojemljivi uče-
njak, lux mundi tedanje dobe, se je kljub svoji dosledni posredujoči in
spravljivi drži do vseh ter (skoraj) vsega od svojega izhodiščnega paci-
fizma miselno prikopal do potrebnosti obrambne vojne proti Turkom,
ki pa naj sledi šele tedaj, ko so izčrpane vse nevojaške možnosti. V svo-
jem spisu Utilissima Consultatio De Bello Turcis inferendo (1530), ki je
nastal kot odgovor na Luthrov spis Von Kriege wieder die Türken, je zav-
zel precej bolj realistično, tuzemsko stališče kot Luther, kajti Erazmova
misel je zastran obrambe pred turško vojsko prosta vsega Luthrovega
eshatološkega razumevanja vojne s Turki kot boja proti »dednemu sov-
ražniku krščanske vere«:
Koliko je bilo hudega morjenja, s katerim so [Turki], barbarsko pleme
neznanega izvora, stiskali kristjane? Koliko zaselkov, otokov in pokrajin
so že izpulili izpod krščanske oblasti? Situacija se je zasukala tako, da se
zdi, da bo, če nas ne obrani Božja desnica, kmalu zaseden še preostanek
krščanskega sveta, kajti poleg tega, da moramo zaradi našega krščanske-
ga občestva to nesrečo šteti za skupno zlo, se nam more pripetiti, da bomo
na koncu vsi potegnili enako kratek konec. Če gori pri sosedu, je ogrože-
na tudi vaša imovina, predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar za-
jame katero od najmanjših koč. Zato je treba priteči na pomoč. (Delume-
au 1999, 99)4
Erazmova beseda je imela takrat precejšnjo težo, humanist pa je na-
vedene vrstice napisal najbrž tudi zato, ker je bil v pisemskem stiku z av-
strijskimi, ogrskimi in poljskimi učenjaki, pa morebiti tudi zato, ker ga
je krog okoli cesarja Karla V. nagovoril, naj se javno odzove na Luthrov
defetizem. Sta pa oba – tako Luther kot Erazem – soglašala, da ga ni bolj-
šega recepta za odvrnitev turške sile, kot je s ponižnim kesanjem utola-
4 Pri pripravi pričujoče razprave za izdajo sem imel pri roki popolno digitalizirano verzijo
integralnega izvirnega tiska pod signaturo 999/Hist.pol.4185, ki jo je pripravila Staatliche
Bibliothek Regensburg (Münchener DigitalisierungsZentrum, Digitale Bibliothek,
VD16 E 3652): http://mdz-nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bvb:1 2-bsb11098764-7.
96
teža njegove besede zastran »Turkov« znatna, zastran »turškega vpraša-
nja« pa je zavzel nekoliko drugačno stališče, kot ga je predvsem v spisu
Vom Kriege wider die Türken (1529) artikuliral Luther. Dojemljivi uče-
njak, lux mundi tedanje dobe, se je kljub svoji dosledni posredujoči in
spravljivi drži do vseh ter (skoraj) vsega od svojega izhodiščnega paci-
fizma miselno prikopal do potrebnosti obrambne vojne proti Turkom,
ki pa naj sledi šele tedaj, ko so izčrpane vse nevojaške možnosti. V svo-
jem spisu Utilissima Consultatio De Bello Turcis inferendo (1530), ki je
nastal kot odgovor na Luthrov spis Von Kriege wieder die Türken, je zav-
zel precej bolj realistično, tuzemsko stališče kot Luther, kajti Erazmova
misel je zastran obrambe pred turško vojsko prosta vsega Luthrovega
eshatološkega razumevanja vojne s Turki kot boja proti »dednemu sov-
ražniku krščanske vere«:
Koliko je bilo hudega morjenja, s katerim so [Turki], barbarsko pleme
neznanega izvora, stiskali kristjane? Koliko zaselkov, otokov in pokrajin
so že izpulili izpod krščanske oblasti? Situacija se je zasukala tako, da se
zdi, da bo, če nas ne obrani Božja desnica, kmalu zaseden še preostanek
krščanskega sveta, kajti poleg tega, da moramo zaradi našega krščanske-
ga občestva to nesrečo šteti za skupno zlo, se nam more pripetiti, da bomo
na koncu vsi potegnili enako kratek konec. Če gori pri sosedu, je ogrože-
na tudi vaša imovina, predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar za-
jame katero od najmanjših koč. Zato je treba priteči na pomoč. (Delume-
au 1999, 99)4
Erazmova beseda je imela takrat precejšnjo težo, humanist pa je na-
vedene vrstice napisal najbrž tudi zato, ker je bil v pisemskem stiku z av-
strijskimi, ogrskimi in poljskimi učenjaki, pa morebiti tudi zato, ker ga
je krog okoli cesarja Karla V. nagovoril, naj se javno odzove na Luthrov
defetizem. Sta pa oba – tako Luther kot Erazem – soglašala, da ga ni bolj-
šega recepta za odvrnitev turške sile, kot je s ponižnim kesanjem utola-
4 Pri pripravi pričujoče razprave za izdajo sem imel pri roki popolno digitalizirano verzijo
integralnega izvirnega tiska pod signaturo 999/Hist.pol.4185, ki jo je pripravila Staatliche
Bibliothek Regensburg (Münchener DigitalisierungsZentrum, Digitale Bibliothek,
VD16 E 3652): http://mdz-nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bvb:1 2-bsb11098764-7.
96
