Page 109 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754

Peter Kuzmič

CERKEV IN BOŽJE KRALJESTVO1

Cerkev je udeležena v kraljestvu:
Kristusova vladavina v sedanjem času

Cerkev ni kraljestvo
V prejšnjem razdelku smo pokazali, da je Cerkev rezultat prihoda kra-
lja, Gospoda Jezusa, ki jo je osnoval. Božje kraljestvo, ki ga je Jezus oznanjal
in vpeljal, je osrednjega pomena za pravo razumevanje Cerkve in pogla-
vitna referenčna točka znotraj Božje odrešilne ekonomije. Tako je Arthur
Clutton-Brock (Kaj je Božje kraljestvo?, 1919) zaključil: »Dogma kraljestva
mora biti glavna Cerkvena dogma in glavna dogma vsakega posamezne-
ga člana Cerkve.« (Clutton-Brock v Berkhof 1951, 10) Ali, kot se je izrazil
Wolfhart Pannenberg, »doktrina Cerkve se ne začenja s Cerkvijo, ampak
z Božjim kraljestvom« (Pannenberg 1969, 39). Svoj obstoj Cerkev dolgu-
je Božjemu kraljestvu in »oba pojma sodita tesno skupaj, zato ni mogo-
če razumeti, kaj Cerkev je, ne da bi upoštevali njene povezanosti s temelj-
nim novozaveznim pojmom Božjega kraljestva« (Skydsgaard 1951, 385).
Andrew Martin Fairbairn je v Kristus v sodobni teologiji (1893) zatrdil:

Kraljestvo je imanentna Cerkev, Cerkev pa eksplicirano kraljestvo; nič,
kar je tujega enemu, ne more biti v drugemu. […] Cerkev je prihodnje kra-
1 Uredniška opomba: v pričujoči številki objavljamo drugi (sklepni) del razprave;
prvi je objavljen v prejšnji številki.

107